SmartNinja si želi prestopiti meje Slovenije

Avtor Maruša Žibert in Egon Ravbar — 04.09.2015
Komentiraj!
V sončno obarvani dolenjski prestolnici, natančneje v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik, se vse bolj razvija okolje za startupe. Od začetkov Start:up Novo mesto, ki predstavlja nekakšno zibelko dolenjskih startupov, do danes, se je veliko spremenilo.
SmartNinja si želi prestopiti meje Slovenije

SmartNinja si želi prestopiti meje Slovenije (Foto: Jernej Kokol)

Ne le to, da so Dolenjci postali vse bolj hrabri in se želijo preizkusiti v podjetniških vodah, vse več ljudi ve, kaj so startupi. Za normalno delovanje startupov pa je potrebna tudi izobražena ekipa, najpogosteje jim primanjkuje (dobrih) programerjev. S ciljem prekvalifikacije, dokvalifikacije in izobraževanja s področja programiranja je v dolenjski prestolnici nastalo spin-off podjetje iz skupnosti Start:up Novo mesto, ki je nastala v začetku leta 2013. Zanj ste morda že slišali, v njem so namreč pametne nindže. SmartNinja.

Povsem na začetku delovanja Start:up Novo mesto so mislili, da bo pospeševalniški program KickUp njihov glavni posel, a kmalu se je izkazalo, da je tisto, kar je bilo mišljeno povsem kot postranski posel, postala njihova prioriteta. Med delavnicami in dogodki so ugotovili, da je med največjimi problemi pomanjkanje tehničnega znanja, ki bi ekipam omogočilo uresničitev idej. Zato so se odločili, da naredijo šolo programiranja SmartNinja.

Na pogovor sta naju povabila Miha Fabjan in Matej Ramuta, ki sta nama razkrila razvoj nove platforme, ki bo povezovala njihove tečajnike ter IT podjetja. Govorila pa sta tudi o novih tečajih, iskanju inštruktorjev ter o, za zdaj še na papirju, širitvi v tujino, ki je predvidena za prihodnje leto.

Miha in Matej SmartNinja

Na levi Miha Fabjan in Matej Ramuta na desni (Foto: Egon Ravbar).

Na začetnih delavnicah so bili predvsem Novomeščani, ste prešli meje Dolenjske?

Matej: Na prvih tečajih so bili predvsem Novomeščani, na lansko poletno šolo pa sta v Novo mesto prišla tudi dva udeleženca iz Gorenjske. Presenetilo nas je, da so prišli iz drugih krajev. Poleg učenja je bila za udeležence to tudi nova izkušnja, torej kako biti programer in kako delati v skupini. To je bil postranski projekt znotraj skupnosti Start:up Novo mesto in nihče si takrat ni mislil, da bi lahko iz tega nastalo kaj večjega.

Miha: Vedno smo iskali nove priložnosti (smeh). V mislih smo vedno imeli nekakšno šolo programiranja, ampak nismo verjeli, da je lahko to priložnost za kaj večjega. Ko pa je šel Matej v London za nekaj mesecev, smo od blizu spoznali, kakšna luknja obstaja med ponudbo in povpraševanjem na IT trgu dela. Takrat smo vedeli, da je to prava pot.

Matej: Junior programerji v tem londonskem podjetju večinoma sploh niso delali na nobenem projektu kot programerji. Bili so zaposleni, da se učijo, z namenom, da bodo osvojili dovolj znanja in začeli delati na projektih. Imeli so nekaj predznanja, učili so se prek spletnih učilnic, bili so admini na projektih ... torej, delali so povsem neprogramerske zadeve na projektih. Videl sem, kakšen velik razkorak je med povpraševanjem in ponudbo programerjev, zato sva se z Miho odločila, da pričneva reševati ta problem.

SmartNinja se je razvila iz potrebe po znanju. Katere pomanjkljivosti so imeli mladi na tem področju?

Matej: Največja težava začetnikov je, kje začeti. Tu je bila dobrodošla tudi moja osebna izkušnja s svetom programiranja, saj sem se programirati naučil sam. Kar dolgo je trajalo. Ni bilo tako, da bi samo odprl knjigo, jo prebral in bi že programiral. Veliko sem tipal, kje bi sploh začel. Ker vemo, da se z enakimi težavami srečujejo tudi drugi ljudje, ko želijo narediti prvi korak v svet programiranja, smo temu prilagodili naše tečaje.

Miha Matej zunaj

Ali se je po tečaju oseba sposobna priključiti ekipi in ji pomagati pri programerskih izzivih?

Matej: Ravno zato imamo dva tipa začetnih tečajev. Ločita se po tem, koliko dolgo trajata. Prvi je Vikend programiranja, ki je dvodnevni tečaj, na katerem se naučiš osnov HTML in CSS, ter ugotoviš, ali je programiranje nekaj, kar bi si želel početi, ali ne. Drugi je trimesečni Web development tečaj, ki poteka dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Na njem se tečajniki, poleg HTML in CSS, naučijo osnove programiranja v Pythonu ter na koncu znajo postaviti spletno aplikacijo. S tem tečajem naredijo konkreten korak v svet programiranja in se po njem lažje odločajo, kako naprej. Ko enkrat znaš programirati v enem programskem jeziku, znaš hitreje preklopiti na drugega. (Od leve proti desni sta na sliki Matej in Miha; foto: Maruša Žibert)

Kako najdete inštruktorje?

Matej: Inštruktorje iščemo predvsem preko programerskih Facebook skupin, liste InternetWeek ter portala Slo-tech. Prijavijo se prek našega spletnega obrazca, nato naredimo še intervju. Pri inštruktorjih iščemo predvsem ljudi, ki jim je poučevanje v užitek in radi delijo svoje znanje naprej. Kdor se najde v tem, je vabljen na našo spletno stran, kjer se lahko prijavi za mesto inštruktorja.

Koliko jih imate zdaj?

Matej: Več kot deset. Prihajajo novi tečaji, zato vseskozi iščemo nove inštruktorje, ne le v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji.

SmartNinja vas vabi na Startup Marketing. Early Bird do 15. 9. 2015. Prijavi se >>

Ali po zaključenih tečajih z novopečenimi nindžami ostanete v stiku? Jih spremljate?

Miha: Vse je odvisno od posameznika, kako bo znanje izkoristil. Damo jim dober temelj, nato pa morajo sami po tečaju naprej razvijati pridobljeno znanje. Najslabše je, da udeleženci po našem tečaju nehajo. Iščemo načine, kako bi jih motivirali, da bi se razvijali naprej, tudi izven tečajev.

Matej: Veliko več ljudi ima t.i. inženirski mindset, potreben za programiranje, kot pa se jih dejansko vpiše na računalniške fakultete. Mi jim dajemo priložnost, da se preizkusijo in vidijo, ali bi to bilo za njih, ali ne. Je pa seveda logično, da se vsak v tem ne bo našel.

Kakšno je razmerje med ženskim in moškim spolom?

Miha: Okoli 40 odstotkov izmed naših tečajnikov je deklet. Ne občutimo veliko razlike, morda je v industriji res ta procent manjši, a pri nas se to ne kaže. Opažamo, da veliko IT firm zavrača nove projekte, preprosto zato, ker nimajo dovolj kadra. V Sloveniji in tujini potekajo male vojne za developerje. Zato je naša naloga tudi, da podjetjem čim bolj olajšamo proces iskanja primernih programerjev, bodisi moške ali ženske. Razvijamo tudi platformo, kjer tečajnike, ki gredo skozi naš tečaj, poskušamo povezati z IT podjetji.

Torej se povezujete tudi s podjetji?

Miha: Z veliko IT podjetji že sodelujemo in želimo si jih še več. Programerjem začetnikom želimo pri podjetjih urediti prakso. Z IT podjetji pa sodelujemo tudi pri naprednejših programerskih tečajih, ki se jih udeležujejo ljudje, ki so že izkušeni programerji in se želijo naučiti neko posebno IT veščino, kot na primer iOS development.

Matej: Veliko tečajnikov pa je tudi takih, ki nimajo namena postati profesionalni programerji, ampak se želijo naučiti osnove programiranja zato, da bodo znali lažje komunicirati s programerji ter jih lažje razumeti. Zato dosti tečajnikov po tečaju ne išče programerske zaposlitve, temveč želijo svoje znanje unovčiti v svoji obstoječi službi, kjer sodelujejo s programerji.

Kdaj bo platforma na voljo?

Miha: Jo že testiramo. Platforma bo zgolj za naše tečajnike in podjetja, ki so naši partnerji. Kot nek LinkedIn ali pa Facebook za naše tečajnike, ki iščejo zaposlitev.

Matej: Običajno podjetje objavi oglas za delo, da išče nekoga. Tu je obratno, saj podjetje gleda profile tečajnikov, ki iščejo zaposlitev. Želimo pa delati tečaje za veščine, ki jih podjetja dejansko iščejo, kot je že omenjeni iOS development tečaj.

OpenOffice Startup Novo mesto

Novomeškim podjetnikom Start:up Novo mesto nudi t.i. open office (Foto: arhiv Start:up Novo mesto).

Kaj se je od vaših začetkov spremenilo v Novem mestu?

Matej: Imamo prve novomeške startupe (smeh).

Miha: Lokalna zavest se je kar dvignila. Vse več ljudi ve, kaj so to startupi. Težko je meriti, ampak na začetku nas je bilo sedem, zdaj nas je 30. Znotraj naše lokalne startup skupnosti sta zdaj dva startupa in nekaj zametkov. Startup ne zraste čez noč, gre vedno čez nek proces. Takšna organizacija, kot je Start:up Novo mesto, pomaga, da se kakšna vrata malo hitreje odprejo.

Matej: Izpostavil bi še profesorja na novomeški gimnaziji, Janeza Gorenca, ki je zelo aktiven pri nas. Srednješolce izobražuje o podjetništvu in na dolgi rok lahko to zelo pozitivno vpliva na družbo.

Kateri tečaji so najbolj priljubljeni?

Miha: Predvsem začetni tečaji, torej Vikend programiranja in trimesečni Web development. Vikend programiranja je bil izpeljan po različnih krajih po Sloveniji. Oktobra planiramo še eno turo pod imenom Slovenija programira, v večjih slovenskih mestih bomo izvedli tovrstne tečaje.

Koliko tečajnikov ste že imeli?

Miha: Skupaj 180, odkar je podjetje odprto, torej letos. Če štejemo še inštrukcije znotraj Start:up Novo mesto, pa dodatnih 20. Tu še ne štejem novih. V tem trenutku imamo razprodane tečaje, ki se še niso niti začeli.

Kakšna je vizija SmartNinje?

Matej: Evropska komisija je sporočila, da bo do leta 2020 primanjkovalo skoraj milijon IT-jevcev. Naša vizija je, da tega primanjkljaja ni. Torej, da prekvalificiramo, dokvalificiramo ljudi.

Širitev v tujino je še ideja ali že konkreten plan?

Miha: Je ideja (smeh). Slovenija je definitivno trg, ki smo ga imeli od prvega dneva za testnega, ki smo ga želeli preveriti in se iz njega učiti. Z Matejem sva zdaj v tisti fazi življenja, ko si lahko privoščiva, da se preseliva v neko novo državo, na nov trg. Naša želja je, da SmartNinja postane povsem globalno podjetje. Širitev je mišljena proti severu, saj mislimo, da je tam večja poslovna priložnost.

Kdo vam predstavlja konkurenco?

Miha: Smo v panogi izobraževanja, torej so fakultete naša neposredna konkurenca. Pa tudi e-izobraževanje in podobne programerske šole, ki so bolj prisotne v ZDA, v Evropi pa še ne. Pri SmartNinji hočemo sklenit celoten cikel – sprejeti osebo, jo naučiti in jo predstaviti IT podjetju. IT fakultete dostikrat učijo zastarele stvari, nič aktualnega, kar se res potrebuje na trgu. E-platforme pa se ne povezujejo z gospodarstvom na taki ravni, kot bi potrebovali, prav tako pa imajo težavo z motivacijo uporabnikov. Izobraževanje v ZDA je plačljivo in vsak, ki se vpiše na fakulteto, ve, kakšno položnico bo dobil. Pri nas pa je zastonj, zato je izziv ljudem predstaviti plačjive tečaje, kjer je potrebno investirati v sebe. V ZDA je to jasno na vseh področij. Zato tudi tovrstne šole tam že cvetijo.

Matej: Veliko naših tečajnikov je, predno so prišli k nam na tečaj, že poskusilo izobraževanja preko spleta. Vendar pa so naleteli na ovire, kot je na primer to, da ko se ti nekje zalomi oziroma ustavi, nimaš nikogar, ki bi ga lahko vprašal. Na naših tečajih je vedno na voljo inštruktor, tudi izven tečaja, preko spletnega foruma. Poleg tega pa so naši tečaji bolj sistematično organizirani, saj veš, kdaj imaš ure in kdaj moraš priti na tečaj, zato si lažje organiziraš svoj urnik.

Startup Novo mesto dogodki

Prostor, kjer nindže in novomeški podjetniki kujejo poslovne startegije (Foto: arhiv Start:up Novo mesto).

Ali pred vami še nihče ni ponujal tečajev programiranja?

Matej: Nekaj podjetij je organiziralo take tečaje, vendar so se kasneje bolj usmerili v Word, Excel in podobna izobraževanja. Bili so tudi posamezni tečaji na fakultetah, ampak le občasno, saj so jih organizirali študenti v svojem prostem času. Mi smo se podali v tečaje sistematično in organizirano. Dajemo poudarek na kakovosti. Če je ne bo, lahko zapremo podjetje.

Miha: Ob začetku sva rekla, da morava preveriti, kje je zanimanje. Poleg tečajev programiranja smo poskusili tudi ostala IT področja, a je bil pristop čisto drugačen. Zato imamo ves fokus trenutno na tečajih programiranja.

Katera je največja napaka, ki ste jo naredili?

Miha: V svojem življenju sem poizkusil že marsikaj. Najboljša lekcija iz SmartNinja pa je defenitivno ta, da je najboljši biznis tisti, kjer imaš lahko že od prvega dne pozitiven denarni tok. Udeleženci morajo kotizacijo za tečaj poravnati v celoti pred tečajem. Na tak način tudi z malo tveganja za podjetje hitro testiramo nove tečaje. Hitro testiranje je včasih težje, kot se sliši. To je lekcija, ki mi bo za vedno ostala. Čim prej produkt predstaviti trgu in ga validirati.

Matej: Delati moraš nekaj, kar te veseli. Prvi startup, v katerem sem delal, je bil v panogi ženske mode. Trije fantje, programerji in nihče ni kaj dosti vedel o modi. Napaka. Pozneje smo delali aplikacijo za upravljanje z vrtci in varstvi otrok. Spet isto, nihče ni imel otrok. Če nisi v panogi, ki jo dobro poznaš in nimaš dobrih kontaktov v njej, potem je težko prodati zadevo. Ko smo začeli s SmartNinjo, je šlo za poznano področje, saj smo imeli veliko povezav. Obenem pa delamo nekaj, kar spreminja družbo na bolje. Moj nasvet vsem bi bil, naj delajo nekaj, kar jih veseli, kar poznajo ter s čimer bodo lahko spremenili svet na bolje. Morda zveni kot iz pravljice, ampak dejansko je tako.

Kaj novega še pripravljate?

Miha: Trenutno aktualni izzivi je širitev v milijonsko mesto v EU. Širitev je na koledarju označena za januar 2016. Kdaj bomo šli in kam, bomo še videli. Nekaj lokacij imamo že pod drobnogledom. Zavedamo se težav in tveganj, ki nas lahko doletijo, a vsak izziv je pač izziv, s katerimi se moraš soočiti. Pomembno je vztrajati in na koncu nam bo uspelo. O tem ni dvoma.

SmartNinja pripravlja tudi delavnice na temo Growth Hackinga z Juretom Dolerjem!

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod: , , ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!