Brands of Friends na Čopovo prinaša slovenske Kickstarter izdelke

Avtor Maruša Žibert — 20.04.2015
Komentiraj!
Zgodba seže v leto 2013, ko je oblikovalski studio Desna hemisfera povabil ekipo Woodstock, znane po lesenih očalih, na sejem 100% Design v London. Woodstock se je na povabilo odzval in stkale so se prave prijateljske vezi.
Brands of Friends na Čopovo prinaša slovenske Kickstarter izdelke

Brands of Friends bo v naslednjih tednih zaživela tudi v obliki spletne trgovine. Na sliki Nejc Leskovar in Klemen Smrtnik (Vir slike: Maruša Žibert).

Na eni strani dizajn, na drugi strani industrija. To je najboljši opis novega projekta Desne hemisfere in Woodstocka, katerih ideja o povezovanju je dozorela letos januarja, ko so najeli poslovne prostore na ljubljanski Čopovi ulici. Tam se bodo predstavljali pod skupno blagovno znamko Brands of Friends, v katero bodo vključene tudi številne druge – slovenske – znamke. Poleg prostora za dizajn in industrijo bo tudi prostor za trgovino. Vse na približno 90 kvadratnih metrih, nov koncept pa bo zaživel 23. aprila ob 19. uri. Obiskali smo prostore na Čopovi, kjer sta nas Nejc Leskovar in Klemen Smrtnik sprejela med urejanjem prostora. Dela se počasi zaključujejo.

Slovenski Kickstarter izdelki (in drugi) pod eno streho na Čopovi

»Smo prijatelji, vsak s svojo blagovno znamko. Trgu smo želeli ponuditi še ostale slovenske produkte, ki imajo dober dizajn, dobro izdelavo in zgodbo, ter so izdelani tudi v Sloveniji. Videli smo, da v Ljubljani takšne podobne trgovine, ki bi res poudarila izdelek in avtorja, še ni. Vprašali smo se, zakaj ne bi vse uspešne slovenske produkte, ki so poželi slavo na Kickstarterju in se v tujini že dobro prodajajo, združili pod eno streho,« pravi Nejc Leskovar iz Woodstocka, ki dodaja, da je bila večna želja Woodstocka priti v Ljubljano. Zaradi trga in kupne moči. Ime, ki se jim je od začetkov sodelovanja ponujalo kar samo, so izbrali v angleščini, saj menijo, da morajo lokacijo – sredi najbolj obljudene ulice v Ljubljani – dodobra izkoristiti tudi zaradi turistov.

Širili bi glas Kickstarterja

Za zdaj bodo v Brands of Friends, ki bo v prihajajočih tednih zaživela tudi prek spleta, uvrstili izdelke, pri katerih so svoj odtis pustili člani Desne hemisfere, tudi Goat Mug, Tok tok (Trobla bo še v času kampanje na Kickstarterju na ogled v trgovini, a je kupiti še ne bo možno), Tri pike, Stolžek, Trash Design, Flying Pussy, Musguard, Lumu in številni drugi. Cene izdelkov bodo enake kot pri proizvajalcih. Razmišljajo, da bi na Kickstarterju podprli tudi druge zanimive, tuje projekte, in jih predstavljali v trgovini v omejeni seriji. S tem bi širili glas Kickstarterja.

Če bi model deloval dobro, bi se z njim predstavili tudi v tujini

Ena od idej je tudi, da bi na policah v času dogodkov, kot je Fashion Week, mesto odstopili tudi modnim oblikovalcem, se povezali s tujino in si izmenjali produkte. Na tak način bi se s tujimi mesti tudi bolje spoznali. »Želimo delati s tujino, tam iskati prijatelje in vključiti tudi njihove znamke. Morda bi lahko ta koncept preselili še kam, če bo tu dobro deloval. Torej, proizvodnja, dizajn in trgovina na isti točki,« pravi Leskovar.

Kalilnica idej in pomoč mladim

A Brands of Friends ne bo le trgovina, ki ima poleg še dizajnerski studio in proizvodni obrat - priložnost bo za izgradnjo okolja za mikropodjetja, nekakšna kalilnica idej, v kateri se ne bi »po slovensko« skrivalo idej, prostor, ki bi bil namenjen povezovanju. Tako, kot so se povezali oni sami. »Če bodo mladi iskali pomoč, bomo tu. Vemo, kako je na začetku, da je težko. Pomagati želimo pri ustvarjanju novih zgodb. Sploh mladim, ki imajo ideje, pa ne vejo, kje bi naredili prototipe. Tukaj je vse možno. Imamo tudi laser, 3D printer, CNC stroj. Gre za prototipno delavnico,« pravi Leskovar.

Ko so »neumne« ideje še tako dobrodošle

»Sploh se še nismo odprli, pa nas prideta že dve šoli obiskat. Ena slovenska in ena tuja, ki se v sklopu šolskega krožka učijo, kako zagnati podjetje iz ničle. Vedno se odzovemo, tako Woodstock kot Desna hemisfera, na takšne pobude. Da mladi pridejo sem in da vidijo, da uživamo. Ja, to je delo, ampak jaz ne grem vsak dan v službo, ampak grem ustvarjat in uživat,« pravi Leskovar, ki dodaja, da mu ni muka priti na delo, tudi ko ve, da ima pred seboj 16-urni delavnik. Želijo ustvariti kreativno okolje, v »katerem so neumne ideje najbolj dobrodošle, saj je iz njih vedno kaj razvije«.

Nove produkte bodo lahko takoj testirali

Ekipa Woodstocka se je v ta namen že preselila v Ljubljano, proizvodnje na Štajerskem ne bo več. Kot pravi Nejc, nima smisla, da bi imeli proizvodnjo na dveh mestih, z novim projektom pa bodo dosegli pozitiven učinek pri prodaji: »Če imaš za trgovino še delavnico, potem ljudje dejansko verjamejo in vedo, da je delo ročno.« Sodelovanje jim prinaša tudi takojšnje testiranje izdelka na trgu: »Dobimo dizajn, mi produkt naredimo in trg ga že testira. V zgolj treh urah. Lahko pokažemo, da je to dober poslovni model.« Načrtujejo promocije na bližnjem Prešernovem trgu, tam bi se lahko predstavili s stolom Beatnik in drugimi izdelki, Nejc in Jaka bi lahko brusila očala. Idej imajo na pretek.

Prostor, ki ga je ekipa sama preuredila, saj je bil del brez strehe, brez laminatov, prostor pa je potreboval tudi nova okna, bo »njihov« za leto in pol (Vir slike: Maruša Žibert).

Kickstarter ni le za preverjanje trga!

Beseda nanese tudi na slovenske kampanje, ki se predstavljajo na Kickstarterju: tako Leskovar kot tudi Smrtnik se strinjata, da so večinoma izredno dobro pripravljene kampanje, a vseeno obstaja slab priokus, ko se nenehno poudarja le preverjanje trga. »Kickstarter je bil na začetku bolj oseben in to ga bo uničilo,« je prepričan Klemen Smrtnik iz Desne hemisfere in dodaja, da v kolikor bodo ekipe nadaljevale z zgolj testiranjem trga, bo to pripeljalo do »bedarij«. Začela bo padati kakovost, na ta način bodo odšli tisti, ki so bili gonilna sila tega, je prepričan.

Zakaj se Woodstock ne odloči za Kickstarter?

»Jaz osebno ne bi šel na Kickstarter z izdelkom, ki se je že predstavljal. Drugi so nam rekli (Woodstocku, op.a.), pojdite na Kickstarter z očali, saj boste zbrali denar. Ste drugačni. Ja, smo drugačni, imamo drugo zgodbo, vendar na Kickstarterju je bilo že vsaj šest lesenih očal in vsi so zbrali zastavljeno vsoto. Ampak jaz ne bi mogel pogledati v oči kupcem, da sem šel s tem produktom na Kickstarter, glede na to, koliko podobnih projektov se je že predstavljalo,« razloži Leskovar. Če bodo šli na Kickstarter, bodo šli zagotovo s produktom, ki se še ni predstavil.

Vsi razmišljajo le o zaslužku

Oba se strinjata, da se med mladimi vse preveč govori le, kako hitro bi lahko zaslužili. Govori se le o številkah, »gonijo se za enim ciljem, ki ni pravi«. Večina misli, da bodo s Kickstarterjem zaslužili, da bodo s tem na enak način postali uspešni podjetniki, je prepričan Smrtnik. »Če hočeš na Kickstarter in v enem mesecu dobiti pol milijona evrov, potem je to narobe. Potem to ne delaš za ljudi, temveč za svojo denarnico. Prav za to so na Kickstarterju tudi slabi produkti. Za to smo prišli do te točke,« je kritičen Vrhničan, ki skupaj s svojo ekipo pripravlja kar nekaj novosti. Z Maremicom bodo izdelovali ležišča, zdaj zaključujejo stvari za Milano, kjer se bodo z Donerjem predstavili še s telefonsko govorilnico, začenja se sodelovanje s Kiwi Factory, v pogovorih so tudi z ekipo Hemptouch.

Otroka tudi ne vržeš v vodo takoj po rojstvu

Čeprav se sliši, kot da je obema podjetjema postlano z rožicami že od začetkov, pa temu ni tako. Svoje izkušnje opisuje Leskovar, ki se je skupaj z ekipo podal tudi v banko po posojilo za 15 tisoč evrov, a ga niso dobili. Strinjata se, da bi morala država drugače spodbujati mlada podjetja. Primerjavo podata z otrokom, ki ga takoj po rojstvu tudi ne vržemo v vodo. »Pri osemnajstih letih dobiš prve položnice, ki jih moraš plačati. Torej, zakaj mora podjetje s tem pričeti takoj?,« se sprašujeta.

»Začetek je težek, tista omejitev, ki te drži nazaj. Ko ne veš, ali ti bo uspelo. Zraven moraš delati še druge projekte, da lahko preživiš, plačaš prispevke. In s tem se ne posvečaš glavnemu projektu na tak način, kot bi se moral. S tem se podaljša tudi rok, v katerem bi se moralo podjetje postaviti na noge. Marsikdo tudi obupa,« je nad trenutnim stanjem razočaran Leskovar in nadaljuje: »Prvi dve leti, ko začneš s podjetjem, ko ne moreš vsak mesec računati na prihodke, sploh mi, ki imamo sezonski produkt, se mi zdi prav, da ne bi plačeval prispevkov. Naj se to pozneje obračuna, na podlagi tega, koliko sem zrastel, koliko naredil. Na začetku ti je težko skupaj spravit že 500 evrov za status samostojnega podjetnika ... kje so še ostali stroški!«

Sami svoji mojstri dali novemu prostoru svoj pečat

In kaj svetujeta tistim, ki se želite podati na podjetniška pota? Ekipo, saj vsega ne boste uspeli sami narediti, ki pa mora biti dobra, vztrajnost, saj vas bodo na račun tega tudi ljudje spoznali, in delovanje po principu ´daj več, kot si dobil´. Za kakšen nasvet več pa – na Čopovo. Prostor, ki ga je ekipa sama preuredila, saj je bil del brez strehe, brez laminatov, prostor pa je potreboval tudi nova okna, bo »njihov« za leto in pol. Potem, pravita, bo tam menda zrastel hotel.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!