Kateri so elementi delovnega razmerja?

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje.
Elementi delovnega razmerja

Elementi delovnega razmerja (Vir slike: Unsplash.com)

Volja je nujen element nastanka, spremembe ali prenehanja delovnega razmerja. Ko je pogodba enkrat sklenjena, si delodajalec ne more več premisliti. Pravice gredo torej delavcu že od trenutka sklenitve pogodbe o zaposlitvi, čeprav z delom še ni pričel (delavec ima že možnost uveljavljati npr. odškodnino).

Za nastanek pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih pogodbe o zaposlitvi. Tako je tudi ustna sklenitev veljavna, saj pisna oblika ni zakonsko določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Pet elementov delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku četrtega člena z naslovom “definicija delovnega razmerja”navaja elemente delovnega razmerja:

“Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.”

Bistveni elementi delovnega razmerja so torej:

  1. Prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca
  2. Delo za plačilo
  3. Osebno delo
  4. Nepretrgano opravljanje dela
  5. Delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca

Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Spor o obstoju delovnega razmerja

18. člen ZDR-1 govori o domnevi obstoja delovnega razmerja in določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Uporaba tega člena je smiselna zlasti skupaj s 4. členom, ki vsebuje definicijo delovnega razmerja, s 13. členom, ki prepoveduje pogodbe civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ter s 17. členom, po katerem odsotnost pisne oblike pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

V praksi bo prišlo do uporabe te določbe v situacijah, ko med strankama ne bo sklenjena pisna pogodba, tako da bo sporno, kaj sta se stranki dogovorili, če sta se sploh kaj dogovorili, ter v primerih, ko bo med strankama sklenjena kakšna druga pogodba kot npr. avtorska pogodba, pogodba o delu ipd.

Če bo delavec v takšnih primerih s tožbo pred sodiščem uveljavljal obstoj delovnega razmerja, bo moral dokazati obstoj elementov delovnega razmerja. Gre za zakonsko presumpcijo, po kateri stranki v primeru spora ni treba dokazovati obstoja delovnega razmerja, temveč le elemente delovnega razmerja.

Delo na domu in elementi delovnega razmerja

Delo na domu spada pod redno delovno razmerje – različna dela doma ali zunaj prostorov delodajalca se namreč lahko opravljajo tudi v civilnopravnem razmerju (npr. po podjemni pogodbi), a se zanje ne uporablja pojem delo na domu.

Pomemben element atipičnosti te pogodbe je kraj opravljanja dela, ki ni na sedežu delodajalca. Značilno je tudi, da zaradi svobodnega organiziranja dela glede na delovni čas in možnost vključevanja družinskih članov v opravljanje dela izgublja temeljni element delovnega razmerja, subordinacijo (delo pod nadzorom in po navodilih delodajalca).

Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in elementi delovnega razmerja

Gre za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene z določeno kategorijo oseb. Če poslovodne osebe ali prokuristi sklepajo pogodbo o zaposlitvi, se lahko v pogodbi pravice in obveznosti uredijo drugače kot določa ZDR, in sicer bolj ali pa manj ugodno od zakonske ureditve.

Namen drugačne pogodbene ureditve (kadar gre za delavca, ki je poslovodna oseba ali prokurist) je torej v ustreznejši ureditvi nekaterih pravic in obveznosti, katerih zakonska ureditev je z vidika konkretne skupine delavcev neustrezna – ta skupina delavcev namreč s pravno osebo ni le v delovnem razmerju, ampak ima v tej pravni osebi tudi določen statusno-pravni položaj (npr. kot organ). Hkrati je moč ugotoviti, da glede te skupine delavcev manjka bistven element delovnega razmerja – podrejenost (delo po navodilih delodajalca).

VIRI:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Preberite več >>

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno. Preberite več >>

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Postopek spremembe zastopnika se začne s sprejemom sklepa s strani družbenikov o spremembi zastopnika (bodisi zamenjavi bodisi imenovanju ali razrešitvi). Nato se na sodišče vloži predlog za vpis spremembe zastopnika, kateremu se obvezno priloži notarsko overjeno izjavo bodočega direktorja. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Prokurist podjetja

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Preberite več >>

Podjemna ali avtorska pogodba?

Podjemna ali avtorska pogodba?

Pogodba o delu in avtorska pogodba sta pogodbi, ki se v praksi najpogosteje uporabljata v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. V nadaljevanju si lahko preberete njuno primerjavo vključno s prednosti in omejitvami pri eni ter drugi. Preberite več >>

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Preberite več >>

Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim. Preberite več >>

Oznake:, , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje