Odškodninska odgovornost po ZGD

Ob osamosvojitvi si velika večina državljanov ni niti v sanjah predstavljala, kako bo v naslednjih dvajsetih letih država dopustila nekaterim prijateljskim, s politiko interesno povezanim posameznikom, masovno krajo družbenega premoženja, razprodajo poslovne morale, masovna odpuščanja ipd.
Odškodninska odgovornost po ZGD

Odškodninska odgovornost po ZGD

Z vidika pravnega reda je presenetljivo, da je gospodarsko pravna zakonodaja v vsem tem obdobju vselej vsebovala povsem ustrezne pravne norme, ki so omogočale uveljavljanje različnih oblik odgovornosti udeležencev v gospodarskih razmerjih, a je njihovo uporabo očitno omejeval razrasli klientelizem oz. vsesplošna povezanost številnih spornih gospodarstvenikov z aktualnimi političnimi oblastmi. Vsaj s tega vidika je svetovna gospodarska kriza tudi Sloveniji prinesla nekaj pozitivnega – potrebo po očiščenju družbe od vedno bolj gnile poslovne morale, ki so jo simbolizirali vedno bolj osovraženi tajkuni in njihovi podrepniki.

Kar zadeva odškodninsko odgovornost gospodarstvenikov v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je potrebno poudariti, da se ta najpogosteje pojavlja v povezavi z deliktnim dejanskim stanjem, ki zajema nedovoljena ravnanja v organiziranju in izvajanju gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem je zanimivo stališče sodne prakse, v skladu s katerim se odgovornost pravnih oseb za škodo, ki jo povzročijo njihovi organi, ocenjuje po ravnanju članov teh organov.

Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah morajo biti sicer izpolnjeni določeni odškodninski pogoji. Za to, da se vzpostavi odškodninska odgovornost, mora priti do kršitve pravnih in moralnih norm. Do kršitve prvih pride, če udeleženci v gospodarskih razmerjih ravnajo v nasprotju z ustavo in s prisilnimi normami zakonov, pa tudi v nasprotju s podzakonskimi predpisi, z načeli mednarodnega prava in mednarodnih pogodb ter v nasprotju s konvencijami, h katerim je pristopila naša država. To pa še ni vse. Za kršitev pravnih norm ne gre le tedaj, ko stranke ravnajo v nasprotju s prisilnimi predpisi, ampak tudi tedaj, ko so njihova ravnanja v nasprotju z različnimi uzancami (razen, če se stranke dogovorijo, da jih izključijo) ali celo v nasprotju z dogovori v okviru zbornic določene panoge (gospodarska zbornica, trgovinska zbornica, obrtna zbornica ipd.), pa tudi v nasprotju z internimi splošnimi akti v podjetjih (denimo statuti, pravilniki).

Do kršitve moralnih norm običajno pride tedaj, ko stranke v gospodarskih razmerjih kršijo z ustavo zagotovljene pravice udeležencev teh razmerij ali pa kršijo konsenzualno sprejeta pravila nekega ravnanja v družbi. Tipičen primer kršitve moralne norme je denimo oderuštvo ali pa čezmerno prikrajšanje pogodbene stranke (ti dva ravnanji obenem predstavljata tudi kršitev pravnih norm – konkretno obligacijskega zakonika). Za kršitev moralnih norm gre tudi v primeru zlorabe neuke stranke v poslovnih razmerjih z namenom pridobitve premoženjske koristi ali pa v primeru kršitve kodeksa obnašanja znotraj podjetij (denimo prepoved okoriščanja s poslovnimi informacijami, s katerimi razpolaga podjetje, prepoved zaračunavanja visokih stroškov socialno ogroženim strankam).

Stranka, ki je prizadeta z nemoralnim ravnanjem, lahko uveljavlja odškodnino, pa tudi ničnost sklenjenega posla in s tem vzpostavitev prejšnjega stanja, t. j. stanja, ki je bilo pred sklenitvijo (ničnega) posla.

Navedel bom še primer uveljavljanja odškodninske odgovornosti zoper upravo in člana uprave gospodarske družbe. Kar zadeva presojo odgovornosti uprave družbe, je uveljavljeno načelo, v skladu s katerim ta vodi gospodarsko družbo v njeno dobro, samostojno in na lastno odgovornost. Pri vseh odločitvah se od uprave zahteva ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja, med škodo in ravnanjem uprave pa je potrebno dokazati vzročno zvezo. Kot škodljivo dejstvo se pri ravnanju uprave šteje storitev ali opustitev, ki predstavlja kršitev obveznosti uprave družbe, kar je povzročilo škodo. Škoda se manifestira v obliki navadne škode ali izgubljenega dobička.

Če gre za uveljavljanje škode nasproti članom uprave družbe, to običajno uveljavljata uprava oziroma nadzorni svet, pa tudi skupščina družbe. Člani uprave odgovarjajo za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove obveznosti, razen, če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti. Posebej bi želel podariti, da morebitno soglasje nadzornega sveta pri posameznih poslih članov uprave slednjih še ne razbremenjuje odgovornosti za škodljivo ravnanje.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Preberite več >>

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Preberite več >>

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

Oznake:, , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje