Davčna obravnava daril

Avtor Saba Resnik — 22.12.2010
Komentiraj!
Predstavljamo vam nekaj povzetkov iz pojasnila DURS o davčni obravnavi daril, ki je namenjeno podrobnejši davčni obravnavi tistih daril, ki jih fizične osebe praviloma najpogosteje prejmejo v mesecu decembru.
Davčna obravnava daril

Glavni merili sta vrednost darila ter razmerje med izplačevalcem in prejemnikom darila (slika: sxc.hu).

Celotno pojasnilo DURS, št. 4210-195/2010, 15. 12. 2010, vključuje vsebino do sedaj že izdanih pojasnil Davčne uprave RS v zvezi z davčno obravnavo daril in daje odgovore na tista davčna vprašanja, ki se v praksi najpogosteje pojavljajo pri izplačevalcih daril. V nadaljevanju sledijo zgolj krajši povzetki omenjenega pojasnila.

 

1. Davčna obravnava daril pri prejemniku/obdarjencu

Obdavčitev fizične osebe po Zakonu o dohodnini

Obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2, Ur.l. RS, št. 51/2010-UPB6) je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila. Darila ločimo v dve skupini:

  • Darila, ki ne štejejo za dohodke. To je darilo, ki ga fizična oseba prejme od druge fizične osebe, ki ni njen delodajalec (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, in ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Takšno darilo se ne šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini.
  • Darila, ki štejejo za dohodke. To je darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu in se šteje za boniteto, ki se skladno z ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem.


 

Uporaba mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja pri prejemu daril

V kolikor je obdarjenec rezident Slovenije in prejme darilo v državi, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja (v nadaljevanju mednarodna pogodba), je treba upoštevati tudi ustrezne določbe mednarodne pogodbe glede dodelitve pravice do obdavčitve tega dohodka med državama pogodbenicama.

V kolikor je obdarjenec nerezident Slovenije, je zaradi možnosti uveljavljanja ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb treba tudi v tem primeru upoštevati relevantne določbe mednarodne pogodbe med Slovenijo in državo rezidentstva prejemnika darila. Ugodnosti iz mednarodne pogodbe (znižanje ali oprostitev plačila davčnega odtegljaja) lahko nerezidenti uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb.

 

Dediščine in darila

Predmet obdavčitve: V splošnem je po določbi 2. člena Zakona o davku na dediščine in darila – ZDDD (Ur.l. RS, št. 117/06) predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Zavezanec za plačilo davka: je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi darovanja. Za pravne osebe zasebnega prava se po ZDDD štejejo društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja.

Kot premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine, premoženjske in druge stvarne pravice. Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo.

Obdarjenec je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava:

  • Fizična oseba - predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
  • Pravna oseba zasebnega prava - predmet obdavčitve je premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

 

2. Davčna obravnava daril pri izplačevalcu/darovalcu:

  • Fizična oseba, ki daje darilo pravni ali fizični osebi, nima davčnih obveznosti iz tega naslova razen v primeru, ko gre za podaritev kapitala (nepremičnine, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarski družbi, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijski kuponi). V tem primeru se pri fizični osebi − darovalcu ugotavljajo pogoji za odmero dohodnine od dobička iz kapitala oziroma pogoji za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, če gre za darilo zakoncu ali otroku.
  • Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50 %. Če pravna oseba ali fizična oseba darilo daje zaposlenim ali njihovim družinskim članom, je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.

 

3. Obdavčitev daril z davkom na dodano vrednost

Na podlagi 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1, Ur.l. RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Po prvem odstavku 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Ne glede na prvi odstavek 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje:

  • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne prodajajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.

ZDDV-1 določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer:

  • ni protidobave blaga ali storitev s strani prejemnika darila,
  • vrednost darila ne preseže 20 evrov,
  • darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
  • darilo se daje občasno in ne istim osebam.

Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.

 

Obrazci v zvezi z izvajanjem konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja >>

Vir: Eracunovodstvo.org, 21.12.2010

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice