Davčne blagajne: večja panika je med tistimi, ki račune še pišejo ročno

Avtor Maruša Žibert — 20.11.2015
Komentiraj!
Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki se bo v Sloveniji začel uporabljati z 2. januarjem prihodnje leto, prinaša nekoliko panike. Tina Vilfan iz podjetja SAOP pravi, da je negotovost predvsem na strani tistih, ki račune še vedno pišejo ročno.
Davčne blagajne: večja panika je med tistimi, ki račune še pišejo ročno

Zakon po mnenju Tine Vilfan iz podjetja Saop ne zajame vse situacij, ki se bodo pojavljale v praksi (Vir slike: Pixabay).

»Zakon je zelo kratek, pravilnik malo daljši, ampak niti približno ne zajame vseh situacij, ki se bodo pojavljale v praksi,« je konkretna Vilfanova. Podjetnik bo imel v primeru napake na davčni blagajni dva delovna dneva časa za odpravo. Davčne blagajne sicer delujejo tudi brez internetne povezave, podjetnik prek nje izda račun brez potrdila, blagajna pa periodično preverja povezavo in možnosti naknadne izdaje računa.

»Dostopnost interneta je precenjena.«

»Med razloge za daljšo nedelovanje zakon šteje zgolj naravne nesreče, davčno potrjevanje pa sloni na predpostavki, da imajo vsi zanesljivo internetno povezavo, prek katere se podatki izmenjujejo med davčno blagajno in Fursom. Po mojem mnenju je dostopnost interneta precej precenjena. Veliki trgovci in podjetniki si na primer izpada elektrike že zdaj ne morejo privoščiti, zato imajo alternativne vire, nedelujočo davčno blagajno pa bodo nadomestili z drugo. Vprašanje pa je, kako se bodo takšnih težav lotila mala podjetja in samostojni podjetniki. Verjetno si rezervno blagajno ali pa tablico lahko privošči le majhno število podjetnikov,« razmišlja sogovornica.

Davčne blagajne: kdaj in za koga? >>

V predalih bo zato treba hraniti vezane knjige, in sicer vse do konca prehodnega obdobja, ki bo trajalo dve leti. Kaj bo potem, še ni znano. »Trenutno je izdaja računov preko vezane knjige za podjetnike z manjšim prometom relativno enostavna, vendar pa bo po novem z njimi precej birokracije. Postopek same izdaje računa bo ostal enak, torej ročno pisanje, vendar pa bo potrebno vsak račun tudi davčno potrditi. To pomeni prepis vsakega računa v aplikacijo FURS-a v roku desetih dni od izdaje računa. Tudi računovodja bo moral iste podatke ponovno vnesti. Veliko ročnega dela bo, potrebno pa se je zavedati, da pri ročnem vnosu hitreje prihaja do napak, obenem pa lahko podjetnik na te vnose pozabi, za kar so zagrožene visoke kazni,« opozarja Vilfanova, zato pravi, da bo uporaba davčnih blagajn precej bolj enostavna, manj rizična in v veliki večini primerov na koncu tudi cenejša (v kolikor bo za podjetnika možna).

Kako bodo računalniško nepismeni obvladovali novo stanje?

»Pri tistih, ki že sedaj uporabljajo blagajniške programe, ni tako velike panike kot med tistimi, ki račune še pišejo ročno,« saj ti »manjši« redkeje obvladajo tehnologijo in zato obstaja še toliko večji strah, saj ne vedo, kako se lotiti napovedanih novosti. »Zamislite si računalniško manj pismenega blagajnika, ko računa ne more izdati morda zaradi kakšne malenkosti,« in je ne bo uspel prepoznati sam, saj je potrebno usklajeno delovanje treh strani: elektronske naprave, blagajniškega programa in internetne povezave.

Izberite program, za katerega ste prepričani, da deluje skladno z zakonodajo, svetuje Tina Vilfan (Vir slike: osebni arhiv).

Je na drugi strani nekdo, ki nam lahko pomaga?

S približevanjem obdobja, ko bodo davčne blagajne obvezne, se povečuje tudi število ponudnikov davčnih blagajn. Vilfanova ocenjuje, da so videti precej podobno. »Zakon je zelo strog in predvideva resnično visoke kazni, zato je za podjetnika zelo pomembno, da izbere program, za katerega je prepričan, da deluje v skladu z zakonodajo

Kaj svetuje? Naj bo ponudnik programa dovolj velik, »tak, ki bo lahko zagotavljal nadgradnje programa v skladu s spreminjajočo zakonodajo«. Izpostavlja tudi podporo uporabnikom. »Ko vse deluje, so vsi programi dobri, ko pa se kaj zalomi, moramo biti prepričani, da je na drugi strani nekdo, ki nam lahko pomaga,« dodaja.

Uporabniki naj preverijo, ali je ponujena oprema res primerna za njihovo uporabo, saj se na trgu pojavljajo tudi zelo poceni naprave, ki ne bodo zadovoljivo pokrile uporabnikovih potreb. »Težko si je na primer predstavljati izstavljanje računov na pametnem telefonu ali tablici v situaciji, ko ima podjetje veliko število artiklov,« pojasnjuje.

Vabimo vas na delavnico MP dogodek: Davčne blagajne [Ljubljana]
Datum26. 11. 2015 od 15.00 do 16.30
Kraj: NLB Center inovativnega podjetništva
Več o delavnici najdete na povezavi tukaj >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice