Furs: prihodnji teden strožji nadzor

Avtor — 28.01.2016
Nadzorniki Finančne uprave bodo s prvim februarjem začeli izvajati strožji nadzor in dosledno izrekati globe vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn. Komu in zakaj bodo izrekli kazni?
Furs: prihodnji teden strožji nadzor

Davčno potrjevanje računov: s 1. februarjem bo Furs začel s strožjim nadzorom (Vir slike: Bigstock).

Kot sporočajo iz Fursa, bodo sankcionirani vsi zavezanci, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn, prav tako »vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov«. Prekrškovne postopke bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona.

V preteklih tednih je Furs svoje nadzorne aktivnosti usmerjal predvsem v preventivno delovanje, s čimer so želeli čim večjemu številu zavezancev omogočiti, da svoje poslovanje kar najhitreje uskladijo z zakonskimi obveznostmi. Na terenskih nadzorih so ugotovili, da se več kot 10 tisoč zavezancev še ni vključilo v sistem, zato jim je finančna uprava poslala obvestilo s pozivom za pojasnitev okoliščin, zakaj do v vključitve v sistem še ni prišlo.

Napotke za deset nujnih opravil pred izdajo gotovinskih računov v letu 2016 najdete tukaj >>

V zgolj treh tednih je Furs opravil prek 6.300 nadzorov, pri tistih zavezancih, ki še niso davčno potrjevali izdanih računov, pa so postavili dodaten 15 dnevni rok, v katerem morajo izpolniti svoje zakonske obveznosti.

Za nadzor posameznih členov tega zakona je poleg Fursa pristojen tudi Tržni inšpektorat RS, ki je izvedel dodatnih 610 nadzorov v okviru svojih pristojnosti. »V opravljenih nadzorih obeh organov je bilo ugotovljeno 380 oziroma 5,5 odstotkov nepravilnosti,« so sporočili iz Fursa. Med ugotovljenimi nepravilnostmi pa so izstopali trije primeri, za katere, dodajajo, obstaja velika verjetnost, »da gre za namerno prirejanje podatkov oziroma izogibanje sistemu davčnih blagajn«.

Kdo mora uporabljati davčno blagajno? >>

V prvem primeru gre za nepravilno uporabo programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih in nepotrjenih računov, gre torej za dvojne blagajne, opazili so tudi, da se podatki iz računa, ki je bil izdan potrošniku, ne ujemajo s podatki, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Furs ter izdajanje računov z enako ZOI številko. ZOI, zaščitna oznaka izdajatelja računa, je namreč unikatna oznaka, »s katero je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa«.

Naj spomnimo, da so kazni visoke. Kot je zapisano v Zakonu o davčnem potrjevanju računov se kazni za davčne prekrške gibljejo od 1.500 pa vse do 75 tisoč evrov.

Kaj štejemo za davčni prekršek?
Za davčni prekršek se šteje, če pravna oseba pri izvajanju postopka potrjevanja računa oziroma v postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom ne uporabi namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil; v kolikor za namene pošiljanja podatkov ne poveže oznake fizične osebe, ki izda račun z elektronsko napravo, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke te osebe davčnemu organu; ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisani način; ne vzpostavi elektronske povezave v predpisanem roku in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih; ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo; v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih; ne hrani sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisani način; ne dokaže nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije; ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun; v predpisanem roku ne pošlje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov.

Kaj so hujši davčni prekrški?
Hujši davčni prekršek, ki se kaznuje z globo od 1.200 do 125 tisoč evrov (vključene so kazni tako samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravna oseba in pravna oseba, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti), se kaznuje pravno osebo, ko ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih, ne sprejme internega akta, davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov oziroma pošlje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu, ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne spremembe podatkov na računu, izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo, izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen če ni s tem zakonom določeno drugače, ne izda računa v predpisanem roku, ne izvede naknadnega postopka potrjevanja računov oziroma ga ne izvede v predpisanem roku, pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih prostorih, ne izda računa z uporabo vezane knjige računov, omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju s tem zakonom, ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo.

Furs predvideva še kazni za posebej hude prekrške. Če so prekrški, ki se sankcionirajo kot hujši davčni prekrški »zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti«, še posebej hudi, potem so kazni še višje. Za pravno osebo se predvideva kazen do 100 tisoč evrov, z globo do 150 tisoč evrov za pravno osebo, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, in z do 75 tisoč evrov samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se sme kaznovati z globo do 20 tisoč evrov.

Preberite tudi
Mini blagajna je namenjena vsem davčnim zavezancem

Mini blagajna je namenjena vsem davčnim zavezancem

Mini blagajna je mobilna aplikacija, ki omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Namenjena je davčnemu potrjevanju računov preko spletne strani Finančne uprave RS. Uporabljajo jo lahko vsi davčni zavezanci, saj njena uporaba ni vezana na število računov.

Preberite več >>
Kaj je davčna blagajna?

Kaj je davčna blagajna?

Enotna strokovna opredelitev davčne blagajne ne obstaja. To so sistemi in modeli, ki na bolj ali manj učinkovit način zagotavljajo, da podatki o izdanih računih in prometu davčnih zavezancev odražajo dejansko stanje.

Preberite več >>
Kdaj je potrebna knjiga vezanih računov?

Kdaj je potrebna knjiga vezanih računov?

Davčni organi se trudijo, da bi preprečili sivo ekonomijo, zaradi katere nastaja tako škoda državi (plačilo davščin) kot tudi nelojalna konkurenca, zato je poslovanje vseh, ki opravljalo kakršno koli dejavnost, mogoče zgolj z neposrednimi nakazili na transakcijski račun.

Preberite več >>
Osnove davčnih blagajn

Osnove davčnih blagajn

Državni zbor je v letu 2015 sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki je v veljavo stopil s 1. avgustom 2015 in v prakso gotovinskega poslovanja vpeljuje tako imenovane davčne blagajne.

Preberite več >>
Kako se izogniti stroškom z davčno blagajno?

Kako se izogniti stroškom z davčno blagajno?

Od januarja letos je uporaba davčnih blagajn obvezna, do konca decembra prihodnje leto pa poteka prehodno obdobje, v katerem je še možno uporabljati vezano knjigo računov. Podjetniki morate zato že ob začetku podjetniške poti pomisliti na stroške, ki jih prinašajo davčne blagajne.

Preberite več >>
Kakšni so učinki uvedbe davčnih blagajn?

Kakšni so učinki uvedbe davčnih blagajn?

Finančna uprava Republike Slovenije je razkrila prve učinke uvedbe davčnih blagajn. Poskusno smo jih začeli uporabljati že 1. decembra lani, uradno pa je sistem zaživel 2. januarja letos. Na upravi pravijo, da ima uvedba pozitivne učinke. Poglejmo podrobneje.

Preberite več >>
Zavezanec, ki ni davčno potrdil kar 740 računov

Zavezanec, ki ni davčno potrdil kar 740 računov

Finančni inšpektorji, ki od februarja izvajajo strožji nadzor in dosledno izrekajo globe vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn, so med enim od davčnih inšpekcijskih nadzorov našli samostojnega podjetnika, ki od sredine januarja ni davčno potrjeval računov.

Preberite več >>
Furs: 742 nadzorov in za 24.200 evrov glob

Furs: 742 nadzorov in za 24.200 evrov glob

Finančna uprava Republike Slovenije je s prvim februarjem poostrila nadzor in začela dosledno izrekati globe zavezancem, ki še niso vključeni v sistem davčnih blagajn ali pa bodo pri njih zasledili nepravilnosti.

Preberite več >>
Furs: prihodnji teden strožji nadzor

Furs: prihodnji teden strožji nadzor

Nadzorniki Finančne uprave bodo s prvim februarjem začeli izvajati strožji nadzor in dosledno izrekati globe vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn. Komu in zakaj bodo izrekli kazni?

Preberite več >>
Davčna blagajna ali vezana knjiga računov?

Davčna blagajna ali vezana knjiga računov?

Če poslujete z gotovino in ne uporabljate davčne blagajne, potem morate uporabljati vezano knjigo računov, katere uporaba je dovoljena v prehodnem obdobju do 31. 12. 2017. Se vam v prehodnem obdobju bolj splača davčna blagajna ali vezana knjiga računov?

Preberite več >>
Oznake: ,
Iskanje
MP izobraževanja
MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje.

Preberite več >>
Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje.

Preberite več >>
MP dogodek: Razvij svojo idejo v donosen posel!

Mnogokrat se na nas obrnejo posameznice in posamezniki z idejo, ki bi jo radi pretvorili v posel. V večini primerov ostane le pri poizvedovanju, pa čeprav gre velikokrat za ideje, ki imajo s pravim pristopom velik potencial.

Preberite več >>
Vse za podjetje