Gremo na Kickstarter? Pojdimo!

Avtor Maruša Žibert — 17.09.2015
Komentiraj!
Letošnji september je postregel s številnimi kampanjami. Od igri Less, ki je zastavljeni cilj presegla za več kot 700 odstotkov, in Decadolo, izdelka za rokometaše WaxOn, večnamenskega Copcha, prvega pametnega radarja za merjenje hitrosti Scoutee pa do otroškega stola Smart Froc.
Gremo na Kickstarter? Pojdimo!

Dogodek Gremo na Kickstarter je potekal v prostorih NLB Centra za inovativno podjetništvo (Vir slike: Maja Borštnik).

Kampanje za množično financiranje budno spremljamo tudi pri Zavodu mladi podjetnik, s pomočjo NLB Centra inovativnega podjetništva pa smo se odločili pripraviti dogodek Gremo na Kickstarter. Na njem sta svoje izkušnje s Kickstarterjem delila Matej Košir, idejni oče projekta Smart Froc, in Grega Piškur, predstavnik ekipe Less, predstavila pa se je tudi nova platforma za množično investiranje Conda. Ob koncu pa smo pokukali še, katere ekipe se bodo v prihodnjih tednih, mesecih predstavile na platformah Kickstarter in IndieGoGo.

Skice na papirju dale idejo za igro Decadolo >>

»Začelo se je skoraj pet let nazaj, ko smo dobili idejo za stol, ki bo drugačen od ostalih. Da bo bolj prilagodljiv, praktičen, primeren za današnji način življenja,« je uvodoma povedal Košir, ki mu je pri razvoju otroškega stola pomagal še studio Gigodesign. Pozneje je padla ideja za pametni otroški stol, na katerem so pod sediščem nameščeni senzorji, ki dajejo podatke o otrokovi teži, koliko časa je sedel, kdaj je sedel, in ali je otrokova teža nad ali pod povprečjem. »Te podatke lahko delimo tudi z zdravnikom,« je dodal tik pred lansiranjem kampanje v NLB Centru za inovativno podjetništvo.

Dogodek je potekal v NLB Centru za inovativno podjetništvo, kjer je prisotne pozdravil Gregor Sakovič, njegov vodja. »Prostor je namenjen podjetnikom za srečevanja, kot je ta danes. Je prostor za opravljanje poslovnih sestankov, primeren je za izobraževalne delavnice, v katerem lahko gostite tudi večje skupine do 170 ljudi. Smo co-meeting prostor, nismo pospeševalnik, niti ne coworking prostor,« je dodal. Od odprtja so gostili že več kot 60 dogodkov, na katerem se je zbralo prek 2 tisoč ljudi.

»Na PR-ju smo delali od začetka in takoj začeli graditi bazo potencialnih medijev, ki bi nas objavili. Verjetno je ustvarjanje baze najdaljši proces,« je dodal. V bazi z elektronskimi naslovi imajo okoli 7 tisoč kontaktov, najpomembnejših pa je okoli 20. »Ko smo začenjali zgodbo s Frocom, smo ubrali podobno pot, kontaktirali dizajn bloge in medije. Veliko klikov smo dobili že takrat, kar pa ni pogoj, da nas bodo tudi tokrat objavili.«

Matej Košir je po predstavitvi videa, ki ga je ustvaril slovenski Bright Visuals, zagnal kampanjo. Srečno, Smart Froc (Vir slike: Maja Borštnik)!

Na Kickstarterju tudi izdelek za rokomataše >>

Osredotočeni na trge z večjo kupno močjo

»Dizajn imajo radi, to je ključno,« je odgovoril na vprašanje iz publike, okoli 50 se jih je zbralo, kdo so njihovi potencialni kupci. »Ceno smo spreminjali, na Kickstarterju bo nižja. A to, da si najcenejši, ni zagotovilo za doseg zastavljenega cilja. Mi se osredotočamo na trge, kjer je kupna moč večja

Kampanja Less je, kot omenjeno, na Kickstarterju cilj presegla že za več kot 700 odstotkov. »Igra je dobro sprejeta, imeli pa smo malo sreče, saj je bila izpostavljena v kategoriji Staff Picks. To je bil velik ´boost´ kampanji,« je povedal Grega Piškur iz ekipe Less. »Vplivaš lahko na rubriko Popular, a le če dosežeš cilj po 48 urah. Načeloma te nato uvrstijo v to rubriko, a pri tem veliko vlogo igra tudi, koliko podpornikov imaš, koliko je bilo ogledov videa,« je dodal.

Facebook se jim ni obrestoval pri promociji

»Ponavadi gre krivulja podpore v obliko črke s, upam, da bo šla tudi pri nas,« je v smehu pospremil podatke, ki jih je razkril udeležencem. Že naslednji teden pripravljajo novi »napad« na podpornike, in sicer s cross promotion ter novostmi, kot so spremenjene figurice pa nova embalaža in podobno. Prisotnim je razkril še en zanimiv podatek: vložek v Facebook se jim ni obrestoval, v promocijo prek Facebooka so vložili veliko časa in truda, a jim podpornikov, vsaj omembe vrednih, ni prinesel. »Veliko, tri četrtine podpornikov, je prišlo iz Kickstarterja, kar je res zanimivo

»Bal sem se, da ne bomo dosegli cilja. Bil sem precej presenečen, saj je večina namiznih iger na Kickstarterju precej kompleksnih. Ko smo šli preverjati druge igre, smo ugotovili, da kar 80 odstotkov iger ne doseže 1000 dolarjev. Bila je riskantna poteza,« in dodal, da se za igro, ki je dobro sprejeta na Kickstarterju, zanimajo tudi številni distributerji.

Kako je nastala igra Less in kako jo igramo? >>

Po Kickstarterju na Condo

Poleg množičnega financiranja pa v zadnjem času postaja vse bolj zanimivo tudi množično investiranje. Da se slovenskim podjetjem, startupom in investitorjem (ki so lahko tudi fizične osebe) obeta posebna priložnost, so poudarili tudi slovenski predstavniki avstrijske platforme za množično investiranje Conda. »Rezultati raziskave Svetovne banke, ki jo izvedejo dvakrat letno v 184 državah, in raziskuje, kako hitro se lahko novi posel zažene, kažejo, da je Slovenija idealno okolje. Conda lahko podjetjem pomaga,« je uvodoma spregovoril Vlado Miloševič. A rožnato ni – naš ekosistem je prepočasen, sploh na področju pridobivanju kredita. »Veliko je znanja, banke imajo sredstva in bi investirala, a je sistem prepočasen,« zato se mnogi na začetku podajajo na platforme za množično financiranje.Po tem pa je (morda) čas za novo stopničko – platforma Conda. Projekti, ki se predstavljajo na Condi, gredo čez poseben in strog selekcijski postopek, njihova uspešnost pa je kar 85-odstotna.

Povprečna višina investicije se na Condi giblje okoli 870 evrov, delež uspešnih kampanj pa je kar 85-odstotni (Vir slike: Maja Borštnik).

Platforma deluje v Nemčiji, Avstriji, Švici, zdaj se širijo še na jadransko regijo, tudi na Slovaško. »Povprečna investicija se giblje okoli 870 evrov, skoraj 3 milijone pa je že investiranih. Platforma trenutno združuje okoli 2 tisoč investitorjev, številka raste,« je s podatki postregel še Rok Starič. »Kar je pomembno, je to, da investitor ne postane lastnik deleža v podjetju, temveč prejme vrnjeno začetno investicijo (z dodatki). Po drugi strani pa je nagrajen, kot bi imel delež,« je dodala Marina Markežič, ena od predstavnic.

Spoznajte platformo Condo >>

»Preferiramo podjetja, ki imajo produkte za B2C, so lahko razumljivi, poleg tega mora za produktom stati ekipa, ki razume, kaj pomeni izpeljati kampanjo. Ne podpiramo poslov, ki niso legalni. V Avstriji in v Nemčiji lahko zbirajo do milijon evrov, v Sloveniji je trenutna omejitev 250 tisoč. Prednost za slovenska podjetja je to, da se lahko predstavijo v vseh državah, kjer obstaja Conda. Podjetje in produkt spoznajo tudi tuji investitorji. To je dobrodošlo tudi za vse, ki bi se radi širili v tujino,« je pojasnila možnosti.

Kaj nastane, če združiš kopalni plašč in surferski pončo? Copcho! >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!