Guverner BSI: prekomerno zadolževanje škoduje finančnemu zdravju

Avtor France Antić — 20.05.2008
Komentiraj!
Na novinarski konferenci po seji sveta Banke Slovenije, ki je obravnaval poročilo o finančni stabilnosti v letu 2007, je guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec z Božom Jašovičom, viceguvernerjem, analiziral prekomerno zadolževanje slovenskega gospodarstva.
Guverner BSI: prekomerno zadolževanje škoduje finančnemu zdravju

Banka Slovenije

Kot glavni vir zaskrbljenosti navaja, oziroma kot je dejal sam: "Mu daje misliti" nadaljevanje tendence zadolževanja, ki je bilo lani zelo izrazito. Ocenil je, da stopnja zadolževanja ni kritična, vendar je dodal: "Nočemo presenečenj v prihodnosti." Zaradi višjih cen posojil naj bi se posojilna aktivnost letos upočasnila in to se v prvih mesecih že kaže.

Pomenljivo je, da so edini sektor, ki ima več finančnega premoženja kakor obveznosti gospodinjstva, vendar se tudi to spreminja, saj se dolg gospodinjstev povečuje za 19 odstotkov na leto, predvsem v obliki bančnih posojil. To pomeni večjo izpostavljenost gospodinjstev različnim tveganjem.

Božo Jašovič, viceguverner, vidi nevarnost predvsem v spremenljivih obrestnih merah pri stanovanjskih posojilih: "proti naraščajočim obrestnim meram gospodinjstva nimajo orožja," pravi Jašovič, poleg tega opozori, da gospodinjstva še naprej najemajo posojila v švicarskih frankih, kar vključuje tudi tečajna tveganja, če bi namreč ta valuta apriciirala v odnosu do evra, bi se povečale glavnice in obresti. Ena izmed novejših oblik tveganih investicij, za katere se odločajo gospodinjstva, tako Jašovič, so tudi delniški vzajemni skladi, ki so pod vplivom nihanj svetovnih borz.

Pri podjetjih se visoka gospodarska rast odraža kot povečanje celotnih finančnih obveznosti podjetij. Prej so se v povprečju povečevale za 11 odstotkov na leto, lani pa že za 26 odstotkov. Prevladujoča oblika financiranja ostaja lastniški kapital, delež dolžniškega (posojil) pa je lani dosegel 30 odstotkov. V celoti je dolg podjetij lani znašal 76 odstotkov BDP.

Naraščanje zadolženosti in slabšanje likvidnosti podjetij kaže več kazalcev. Povečal se je koeficient zadolženosti, poslabšal finančni vzvod, več je zamud pri vračanju kreditov... Vse to veča kreditno tveganje za banke in posojilojemalce ter seveda tveganje za celotno gospodarstvo.

Da bi malo omilili pesimistične napovedi oziroma analize stanja, je guverner poudaril, da je: "centralna banka v stalni pripravljenosti. Opazujemo kaj se dogaja, in tesno sodelujemo z regulatorji zavarovalniškega sistema in kapitalskega trga."

Guverner in viceguverner sta z diplomatsko spretnostjo poskušala čim bolj omiliti svoje, sicer skrb zbujajoče poročilo. O kakšni rešitvi, tako rekoč globalnega problema prezadolženosti, ni bilo ne duha ne sluha, no, pa saj to ni v navadi naših institucij, ki samo modro opozarjajo in analizirajo dogajanje. Prav tako diplomatsko taktno je guverner pred slabim letom govoril o inflaciji, ki pa danes ni nič kaj taktna, temveč najvišja v evro območju. Posebej "pronicljiva" je ocena centralne banke, da je :"visoka cena nepremičnin posledica nezadostne ponudbe," ali pa prevelikega povpraševanja, kakor želite. O tem, kako bi "oklestili" cene nepremičnin in tako ublažili enega glavnih vzrokov zadolženosti gospodinjstev pa nobene. Prav tako ni bilo govora o morebitnem vplivu neugodnega davčnega okolja na povečevanje dolžniškega kapitala v podjetjih.

Vse skupaj  samo v opozorilo in razmislek torej.


Vir: Delo.si

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice