Igor Panjan: Nehajmo sanjati o Ameriki!

Avtor Maruša Žibert — 15.10.2014
Komentiraj!
»Slovenci spadamo v slovansko družino narodov, ki je zaradi vojne v Ukrajini izločen iz zahodnega sveta. Izkoristiti moramo to priložnost in postati most med Zahodom in Rusijo. Namesto da sanjamo o Ameriki, začnimo sanjati o Rusiji,« meni Igor Panjan.
Igor Panjan: Nehajmo sanjati o Ameriki!

Na sliki Igor Panjan (Vir slike: osebni arhiv).

Objavljamo drugi del pogovora s štirimi slovenskimi podjetniki. Borutom Borštnikom iz Zavoda mladi podjetnik, Matejem Golobom iz 30Leana, Dejanom Murkom iz NiteoWeb in Igorjem Panjanom iz datafy.it. Vsak ima svoj pogled na reševanje težav Slovenije, a v njihovih odgovorih je zaznati tudi nekaj skupnih točk.

 »Imamo veliko tehničnega znanja, čedalje bolj se odpiramo svetu,« v Sloveniji je veliko zdravih in uspešnih podjetij. »Še vedno imamo dober standard, izredno lepo naravo, vse to bi lahko v večji meri izkoriščali za privabljanje tujih talentov, mladih podjetnikov in drugih,« je prepričan Borut Borštnik. Golob dodaja še »nadpovprečne tehnične kompetence, marljivost, disciplino in ub(p)ogljivost«.

Poligon in povezovalni most

Slovenija je dober poligon za testiranje novih idej in izdelkov, meni Igor Panjan, je tudi dober most med zahodom in vzhodom zaradi svoje geo-strateške lege in razumevanja balkanskih kultur. »Namesto, da sanjamo o Ameriki, moramo začeti sanjati o Rusiji,« je njegovo mnenje o stanju zdaj, ko je Slovenija zaradi vojne v Ukrajini skupaj z drugimi državami izločena. Poleg tega pa imamo vsidrano inženirsko kulturo, zato bi morala Slovenija postati »globalni outsourcing partner za države z močno prodajno kulturo. Na nek način to, kar je postala Indija, predvsem njen IT sektor«. Dobro lokacijo Slovenije prepoznava tudi Dejan Murko, ki dodaja k prednostim Slovenije tudi varno in prijazno okolje.

Šest točk Panjana

Slednji je prepričan, da je ena od glavnih napak slovenskega gospodarstva premalo investicij v raziskave in razvoj. Panjan je svoj pogled strnil v šest točk: ščitenje in s tem zapiranje lastnega trga (trg mora biti konstantno na prepihu, potrebujemo odprtost), nesprejemanje tujih investicij, izguba zaupanja v mednarodnem gospodarskem prostoru, kar je vidno zlasti v obravnavi slovenskih podjetij pri tujih bankah, slabo stanje bank, ki niso v stanju kreditirati gospodarstva, finančne spodbude podjetjem, ki morajo »umreti« (Mura, Elan itd.) in davčna zategnjenost Slovenije. »Davčne spodbude so eden najmočnejših motorjev investicij,« sklene.

Korupcija je sovražnik številka ena

Med glavne napake slovenskega gospodarstva Matej Golob uvršča korupcijo. »Drugo pa je pomanjkanje samozavesti oziroma volje za hitre in konkretne korake na tuje trg. Copy-paste Izrael.« Njegovemu mnenju, sicer bolj v političnem smislu, se pridružuje tudi Borštnik, ki še izpostavlja politično kadrovanje, kar ima za posledico slabo upravljanje državnega premoženja. »Pa seveda birokracija, obdavčitev plač …«

Preberite prvi del pogovora >>

Če država ne razume pomena pomoči, je bolje, da ne pomaga

Država se po mnenju Boruta Borštnika trudi pomagati mlademu podjetniku, a ji ne uspeva najbolje: »Preveč denarja se porabi za boren učinek. 15 tisoč evrov subvencij je plača zaposlenega za eno leto, pol gre državi nazaj v različne blagajne,« zato meni, da bi lahko podoben učinek dosegli z oprostitvijo prispevkov za socialno varstvo v prvem ali drugem letu. Panjan pa meni, naj država pomaga le, »če ima dejansko namen pomagati in če strateško razume, zakaj je pomemben angažma na posameznem področju. Angažma z namenom porabe denarja iz EU, ker je pač na razpolago, je zgrešen. Država mora razumeti, zakaj bo posvetila 20 let aktivnosti in goro denarja pri podpori mladi podjetnikom. Če tega ne razume, je bolje, da ne pomaga,« je še kritičen do državne pomoči.

Murko: napredek je bil storjen

Murko bi ponovno uvedel popoldanski s.p. za študente in upokojence. Tudi ideja o nizki progresivni obdavčitvi za male podjetnike, ki zaslužijo manj kot 20 tisoč evrov letno, mu ni napačna. Stanje je precej boljše, kot pred 10 leti, saj je manj birokracije, »ustanovitev podjetja je enostavna in urejena v enem dnevu«. »Danes ni več problem, da ne bi imeli dovolj malih ali mladih podjetnikov, temveč bolj v tem, da le-ti ne vedo točno, kaj bi počeli,« še dodaja. Edini, ki meni, da s strani države prihaja dovolj pomoči, je Golob: »Morda edino pomoč pri financiranju tistih ´slovenskih hiš´

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!