Invalidsko podjetje – ustanovitev in prispevki

Avtor Nejc Setnikar — 14.11.2013
Komentiraj!
Invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe posebnega pomena. Predstavljajo neke vrste socialno ekonomijo, v praksi pa so postala ena redkih možnosti zaposlovanja invalidov.
Invalidsko podjetje – ustanovitev in prispevki

Invalidsko podjetje. (Vir slike: sxc.hu)

Ustanovitev invalidskega podjetja

Vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja lahko vloži gospodarska družba, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Delniška družba ali komanditna delniška družba lahko posluje kot invalidsko podjetje, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40% invalidov od vseh zaposlenih v družbi. Vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja lahko vložijo tudi gospodarske družbe, fizične osebe, društva, združenja in občine, ki želijo ustanoviti gospodarsko družbo, ki bi poslovala kot invalidsko podjetje.

Vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja zainteresirani vloži na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in zanjo ni potrebno plačati takse. Vloga ni predpisana, zadošča v dopisu izražena želja po pridobitvi statusa invalidskega podjetja, temu pa mora biti priložen elaborat oziroma poslovni načrt, v katerem je širše predstavljeno:

  • ustanovitelj in namen ustanovitve invalidskega podjetja,
  • program dela bodočega invalidskega podjetja, v katerem je predstavljen opis proizvoda oz. storitve, opis trga in ciljnih kupcev, konkurence, tržne strategije
  • podana je informacija o osnovnem kapitalu, osnovnih sredstvih podjetja, priložena so dokazila o lastništvu poslovnih prostorov ali najemne pogodbe (osnutki),
  • predstavljena je kadrovska struktura podjetja, izobrazba, posebej je razdelana struktura zaposlenih invalidov in izpolnjevanje pogoja zaposlovanja strokovnih delavcev glede na število zaposlenih invalidov,
  • podana je načrtovana finančna projekcija invalidskega podjetja, v kateri je posebej razdelan del, ki obravnava prihodke, terminski načrt poslovanja.

Poslovnemu načrtu so kot priloga priložene že sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju, pogodbe o prevzemih delavcev (če te obstajajo) in podobno ali pa vsaj osnutki teh pogodb.

Vloge obravnava in ugotavlja izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa invalidskega podjetja strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo. Komisija opravi ogled prostorov invalidskega podjetja in opravi razgovor s predlaganim vodstvom podjetja. Ko so izpolnjeni pogoji, Vlada RS izda predhodno soglasje za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Podjetje lahko po pridobitvi soglasja prične z uresničevanjem predstavljene poslovne ideje (postopek registracije pravne osebe, eventualne prezaposlitve delavcev, ...), kar s kopijami dokumentov (izpis iz sodnega registra, sklenjene poslovne povezave, pogodbe o zaposlitvi in dokazila o invalidnosti ter podobno) tudi dokaže. Strokovna komisija za invalidska podjetja opravi ponoven pregled v invalidskem podjetju, v katerem preveri skladnost realizacije poslovne ideje s predstavljenim poslovnim načrtom. Ko so pogoji izpolnjeni, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izda odločbo, s katero je gospodarski družbi podeljen status invalidskega podjetja in s tem pravica do koriščenja posebnih oprostitev in olajšav, ki izhajajo iz statusa.

Kapitalska družba izpolnjuje pogoje, če: ima izdelan poslovni načrt, zaposluje in usposablja invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest in če zaposluje najmanj enega strokovnega sodelavca z univerzitetno, visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo družboslovne usmeritve in znanji s področja rehabilitacije, pridobljenimi s specializacijo, dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem; če zaposluje in usposablja več kot 3 invalide, sicer pa na vsakih 20 zaposlenih invalidov enega strokovnega delavca.

Vzpodbudbe za zaposlovanje invalidov >>

Po pridobitvi predhodnega soglasja vlade k ustanovitvi invalidskega podjetja mora vlagatelj za pridobitev odločbe o dejanski podelitvi statusa invalidskega podjetja predložiti kopije izpisa iz sodnega registra, sklenjenih poslovnih povezav, pogodb o zaposlitvi in dokazil o invalidnosti.

Prispevki

Skladno s prvim odstavkom 74. člena ZZRZI so invalidska podjetja in zaposlitveni centri oproščeni plačila prispevkov (razen prispevka za zaposlovanje), in sicer:

A. zaposlitveni centri so oproščeni plačila prispevkov za vse zaposlene delavce,

B. invalidska podjetja so oproščena plačila prispevkov za zaposlene invalide,

C. invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene delavce in

D. invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov, so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene delavce.

Glede na navedeno, bodo invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih manj kot 50 % invalidov (točka D) ali imajo zaposlenih manj kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih manj kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin (točka C), oproščena plačila prispevkov le za zaposlene invalide in ne za vse zaposlene delavce.

Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve morajo invalidska podjetja, ki so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene (točka C in D), izpolnjevati pogoje v obdobju celega meseca na katerega se nanaša izplačilo dohodka iz delovnega razmerja in vsaj do dne, ko izplačajo dohodek iz delovnega razmerja. Če v posameznem mesecu delež zaposlenih invalidov pade pod 50 %, oziroma delež invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije ali delež delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin pade pod eno tretjino, mora invalidsko podjetje za tisti mesec plačati prispevke za »neinvalide«.

Skladno s prvim odstavkom 61. člena ZZRZI morajo delodajalci sredstva iz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, ki jih pridobijo zaradi zaposlovanja invalidov, prikazovati na posebnem kontu in jih lahko kot odstopljena sredstva uporabijo za namene, določene v 41. in 42. členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

ZZRZI v 6. členu določa, da se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Prav tako Zakon o prispevkih za socialno varnost, ki ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost, v 15. členu določa, da se glede obračunavanja in plačevanja prispevkov, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 v drugem odstavku 352. člena določa, da prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec zavarovanec, za zavarovanca izračuna, odtegne in plača zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je plačnik davka v skladu z 58. členom tega zakona. V tem primeru se izračun prispevkov za socialno varnost opravi v obračunu davčnih odtegljajev.

Šesti odstavek 352. člena ZDavP-2 določa, da se prispevki za socialno varnost izračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu. Ob tem je treba upoštevati tudi tretji odstavek 57. člena ZDavP-2, ki določa da plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu.

Plačniki davka, ki imajo status zaposlitvenega centra ali invalidskega podjetja pod točko C ali D, predložijo REK-1 obrazec ob izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, tako da v polju 004 označijo DA (izplačevalec je invalidsko podjetje oziroma zavod ali druga organizacija za zaposlovanje invalidov). Prispevke za socialno varnost samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih kot odstopljena sredstva porabijo skladno z določili ZZRZI. Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani". Navedeni plačniki davka obračunajo in dejansko plačajo prispevek za zaposlovanje.

Plačniki davka, ki imajo status invalidskega podjetja in imajo zaposlenih manj kot 50 % invalidov (točka B), predložijo REK-1 obrazec ločeno za zaposlene invalide in ločeno za ostale zaposlene, tako da v polju 011a označijo 1. in 2. del izplačila.

Izplačilo dohodka zaposlenim invalidom prikažejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo DA. Prispevke za socialno varnost samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih porabijo skladno z določili ZZRZI. Prispevke za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1 obrazcu prikažejo samo v stolpcu "obračunani".

Viri:

  • Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI; Uradni list RS 96-3693/2012)
  • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Uradni list RS 94-3643/2012)
  • Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Uradni list RS 96-3693/2012)
shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!