Kako bo suša v Braziliji vplivala na ceno kave pri nas?

Avtor Maruša Žibert — 23.01.2015
Komentiraj!
Brazilija, ki velja za največjo svetovno proizvajalko kave na svetu, se je lani soočila z eno najhujših suš v zadnjem desetletju. Pridelek je lani znašal za skoraj osem odstotkov manj kot leto prej, proizvodnja vrste arabice je padla celo za 15 odstotkov.
Kako bo suša v Braziliji vplivala na ceno kave pri nas?

Bo brazilska suša povišala cene kave tudi pri nas? (Vir slike: YouTube)

Z upadom proizvodnje je prišlo do povišanja cen. Arabica se je leta 2014, piše STA, podražila za 50 odstotkov, njen dvig pa se bo nadaljeval tudi letos. »Del surovin, ki jih uporabljamo predvsem v naših hišnih mešanicah in do nas ne pride neposredno od pridelovalcev, smo lani nakupovali po bistveno višjih cenah,» pravi Katja Turk iz podjetja Escobar, ki se na slovenskem trgu predstavlja s številnimi eksotičnimi okusi kave. Podražitev so povzročile tudi težave na brazilskem trgu, pravi.

»Več kot polovica kav, ki jih imamo v naši ponudbi, so kave s poreklom, ki jih preko uvoznika dobimo neposredno z manjših kmetij in združenj pridelovalcev kave. To pomeni, da gre za neposredne dogovore o nabavnih cenah, ki so neodvisni od dogajanja na globalnem trgu kave,« dodaja.

Padavin ni bilo takrat, ko se zrna debelijo in dozorevajo

Trenutno o podražitvi cen svojih izdelkov ne razmišljajo, kljub temu, da to narekujejo razmere na trgu. Kava namreč uspeva v subtropskem pasu, naravne meje, kjer so klimatski pogoji ustrezni, pa segajo približno 20 stopinj severno in južno od ekvatorja. Zato je letina odvisna od naravnih pogojev, tudi od zadostne, a ne prekomerne količine padavin, in ustrezne temperature, dodaja Turkova. Povprečna letna količina padavin običajno znaša med 1600 in 1800 milimetrov, lani je znašala manj kot 900 milimetrov. Padavin ni bilo predvsem januarja in februarja, ko se zrna debelijo in dozorevajo.

Lahko lanska suša vpliva na letošnjo proizvodnjo?

Suša bo vplivala tudi na produkcijski potencial letos, saj so rastline prešibke, da bi dozorele, pojasnjujejo pri STA. Lanska suša bi torej vplivala tudi na pridelek v naslednjih 12 mesecih, čeprav International Coffee Organization ocenjuje, da bi lahko svetovna proizvodnja v proizvodnem letu 2014/2015 znašala okoli 141 milijonov vreč. Najbogatejša letina je bila v obdobju 2012/2013 s 145,1 milijoni vreč, so še zapisali.

Prilagoditev razmeram bodo občutili tudi končni potrošniki

Bo kava postal napitek bogatih? »Zagotovo se bodo pridelovalci primorani prilagoditi in morebitne dodatne stroške pri proizvodnji bodo občutili tudi kupci oziroma končni potrošniki,« je prepričana. Slovenski trg kave se vse bolj odpira tretjemu valu kave, t.i. third wave of coffee, ki želi nadaljnji razvoj kavne industrije preusmeriti v bolj pristen in transparenten odnos med vsemi vpletenimi. To je trend, pravi Turkova, ki preferira proizvodnjo visoko kakovostne kave in postavlja kavo z nivoja vsakdanje dobrine ob bok vrhunskim produktom, kot so izbrana vina, piva, siri, čokolada. To pa zahteva tudi drugačen odnos do kave, in sicer na vseh nivojih proizvodnje in predelave.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!