Kako je videti dobra Kickstarter kampanja?

Avtor Maruša Žibert — 11.06.2015
Komentiraj!
»Vsako leto se podvoji število kampanj iz Slovenije in za letos mislim, glede na to, kako se je začelo leto, da bi lahko presegli 100 kampanj. Lani smo jih zagnali 59,« pravi Žiga Berce, ki se je lani na Kickstarterju skupaj z bratom predstavil z igro Tracker Board Game.
Kako je videti dobra Kickstarter kampanja?

Žiga Berce (na sliki z bratom Timom) meni, da bi letos lahko presegli 100 kampanj (Vir slike: trackerboardgame.com)

Število kampanj je torej v porastu, prav tako Kickstarter, ki se je pred kratkim razžiril še v Nemčijo in Francijo. Berce meni, da bo množično financiranje v porastu še nekaj časa, potem pa se bodo platforme tako nasičile, da se bodo ljudje enostavno naveličali te, danes izjemno priljubljene, oblike financiranja. »Na neki razumljivi točki se bo umirilo. Kdaj, ne vem, a zagotovo bo še nekaj časa minilo do takrat,« pravi.

Nekateri so presenečeni nad količino dela

»Če bi me to lani vprašala, bi rekel, da res večina tako misli,« odgovarja na vprašanje, ali meni, da je splošna javnost prepričana, da je priprava kampanj za tovrstne platforme enostavna. »Tisti, ki so na začetku prišli do mene, so bili res takšnega prepričanja. Spraševali so me, kako bi dobili kontakt podjetij iz ZDA, saj želijo že naslednji dan s kampanjo na Kickstarter. Večina pa zdaj pristopi bolj realno. Sicer imajo podobna vprašanja, a rečejo, da razmišljajo, da bi nekoč šli na Kickstarter.« Berce jim nato predstavi, kaj vse potrebujejo, in kot pravi, so nekateri zadovoljni z odgovori, spet drugi presenečeni, saj ne morejo verjeti, koliko truda in časa je potrebno vložiti v pripravo kampanje.

Kaj je dobra kampanja?

»Nekatere kampanje so dobro pripravljene, spet drugim svetujem, kako jo izboljšati. In večina to vzame kot pozitivno kritiko in ´napake´ popravi,« dodaja. A včasih tudi dobre kampanje ne uspejo. Kaj pa je definicija dobre kampanje, smo ga povprašali: »Je to dober produkt, dober opis produkta, dobra zgodba, dober marketing? Vse to vpliva na skupen rezultat. Lahko imaš zelo slab marketing in dober produkt ter kampanjo, pa ti morda uspe le, če te nekdo drug spromovira. V kolikor pa imaš slab produkt in delaš dober marketing ... poglejmo samo krompirjevo solato. Kampanji je uspelo, čeprav kampanja z eno sliko in nekaj teksta ni bila bogvekaj

Video kot eden najpomembnejših delov kampanje

Zato svetuje »zdravo razmerje vsega tega«. Začeti je potrebno (v primeru Kickstarterja) z majhno sliko in kratkim opisom – če s tem ekipa pridobi pozornost ljudi, ki bodo kampanje pregledovali prek Kickstarterja, si bodo ogledali video. Ostale pa je potrebno privabiti iz drugih kanalov. »Video je zagotovo prva stvar, s katero je potencialni podpornik soočen, zato mora biti dober video. A ne mislim z vidika kakovosti. Lahko je zabaven, posnet s telefon, mora pa imeti jasno sporočilo

Žigi lahko prisluhnete na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

Vsebina naj bi bila nadaljevanje videa, v kateri lahko ponovimo bistvene podatke našega produkta – nekaj malega lahko zapišemo tudi o razvoju, a ni nujno, dodamo klasičen opis produkta, zakaj je boljši od ostalih, kdaj ga bomo dostavili, na koncu lahko omenimo našo ekipo. »Tekom kampanje se lepo vidi, ali ekipa dobro skrbi za kampanjo, in sicer z vidika odgovorov na komentarje in morebitnih nadgradenj,« dodaja.

Vas zanimajo zanimive kampanje?

»Enkrat sem pregledoval zanimive kampanje in tako je padla ideja, ki sva jo uresničila z bratom. Ustvarila sva crowdfundingrss.com, naredila sva preprost algoritem, ki analizira vsebino kampanje. Na podlagi teh parametrov sva naredila oceno kampanj, ki so najbolj zanimive. Uporabniku tedensko ali dnevno pošlje 12 najbolj zanimivih kampanj,« in tako dala priložnost tudi tistim kampanjam, ki nimajo tako dobrega marketinga in PR-ja, da so vseeno izpostavljene.

Kategoriji dizajn in tehnologija meka slovenskih kampanj

Največ slovenskih kampanj se nahaja v kategorijah dizajn (ki je vsaj lani veljala za najbolj uspešno kategorijo med slovenskimi kampanjami) in tehnologija. V zadnjem času imamo poplavo lesenih produktov: »Slovenija je lesno zelo močna, a do zdaj nismo tako močno izrabljali lesne industrije. Mlade generacije imajo željo in dostop do dela z lesom. Les je super in priljubljen med ljudmi. Zato mislim, da je tega tako veliko.«

Številčno več kampanj na IndieGoGo, na Kickstarterju pa več uspešnih

Številčno se je več slovenskih kampanj predstavilo na platformi IndieGoGo, medtem ko je bilo več uspešnih na Kickstarterju. »Lani, ko sem začel delati statistiko, sem bil precej presenečen, kako veliko kampanj je, za katere še nikoli nisem slišal,« se spominja. Da je več kampanj ravno na IndieGoGu, ga ne preseneča: »Na IndieGoGo lahko vsak objavi kampanjo, potrebuje le PayPal račun.« Prevladuje generacija od 20 do 35 let, tudi malce starejši, v večji meri pa se opogumijo moški.

Kopiranja ne boš preprečil, vsaj na Kitajskem ne

Čeprav se na prvi pogled zdi, da množično financiranje prinaša le pozitivne učinke, jih ne: morda ena najbolj neprijaznih plati je kopiranje izdelka, čemur pa se težko izognemo. Berce spomi na primer izpred let, ko se je eni od večjih avtomobilskih znamk zgodilo, da so Kitajci povsem skopirali videz njihovega avtomobila. Nadeli so mu le drugačno ime. »Podjetje je kitajsko podjetje tožilo, a na kitajskem sodišču izgubilo, saj so presodili, da gre vendarle za drugačen avto. Kako boš preprečil kopiranje? Ne boš ga, vsaj na Kitajskem ne.« Dodaja, da je v primeru intelektualne lastnine patent vendarle dobra zaščita, zlasti ob usmerjenosti v ZDA ali Evropo.

Davek na množično financiranje?

Množično financiranje bi lahko prineslo še eno novost: evropska komisija, ki je zaznala potencial množičnega financiranja, razmišlja o uvedbi davka na kampanje, izpuščene naj bi bile tiste z dobrodelno noto, medtem ko je še neodločena glede nagrad, pri katerih podporniki donirajo večje denarne zneske, v zameno pa dobijo na primer nalepko v zahvalo. V kolikor bo takšna ali podobna uredba prišla v veljavo, Berce meni, da bi lahko prišlo do »podražitev« nagrad na Kickstarterju, predvsem znotraj Evropske unije. »Že zdaj bi morale ekipe vračunati davek v ceno v produkta, ampak verjetno to dela le peščica.«. Uredba predvideva odvajanje davka od začetne vplačane vsote, torej preden karkoli vzame posrednik, platforma.

Njegovo mnenje je deljeno: »Po eni strani je korak smiseln s strani države, saj prodajaš produkt, po drugi strani pa gre večinoma za projekte, ki se odločijo za množično financiranje, ker ne morejo pridobiti kredita ali investicije za svoj produkt. Z uvedbo omenjene uredbe bi se lahko zmanjšala splošna uspešnost kampanj,« in dodaja, da Kickstarter, na primer, že v osnovi ni želel biti klasična trgovina, kjer plačaš tudi davek. Z morebitno uvedbo novosti pa bo to očitno postal.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice