Strokovnjak odgovarja: dopust delavca, ki zamenja delodajalca (odgovarja Verlag Dashöfer)

Vprašanje:

Kaj se zgodi z delavčevo pravico do letnega dopusta, če je delavec med koledarskim letom zamenjal zaposlitev?

Odgovor:

V kolikor je delavec med koledarskim letom zamenjal zaposlitev (torej prekinil pogodbo o zaposlitvi pri enem delodajalcu in takoj sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, brez vmesne prijave na Zavodu za zaposlovanje), je potrebno za določitev pravice do letnega dopusta upoštevati drugi odstavek 162. člena ZDR.

Skladno z navedenim členom ZDR je vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, če ni drugačnega dogovora. V tem primeru ima delavec v koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta (ker je še vedno izpolnjen pogoj nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev), vendar pa mu mora vsak od delodajalcev (stari in novi) zagotoviti zgolj sorazmerni del letnega dopusta, ob odsotnosti drugačnega dogovora.

Torej nepretrgani čas šestih mesecev delovnega razmerja delavca ni vezan na enega delodajalca, ampak se to obdobje sešteva tudi pri menjavi delodajalca torej v primerih, ko delavec en dan zaključi z delom pri starem delodajalcu, naslednji dan pa začne z delom pri novem delodajalcu.

Če npr. delavec 30.4.2011 prekine delovno razmerje pri starem delodajalcu (na ta dan je narejena odjava na M-1/M-2 obrazcu pri ZZZS) in se 1.5.2011 zaposli pri novem delodajalcu (s tem dnem je narejena prijava na M-1/M-2 obrazcu na ZZZS), ima delavec pravico izrabe sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2011 pri vsakem od delodajalcev glede na čas trajanja zaposlitve. Če pri starem delodajalcu znaša pravica do celotnega letnega dopusta 26 dni, bo tam lahko izrabil 1/3 od 26 dni (t.j. 9 dni). Pri novem delodajalcu pa bi imel pravico do celotnega letnega dopusta v trajanju 28 dni, lahko pa bo izrabil le sorazmerni del – t.j. 8/12 od 28 dni (19 dni).

Če npr. delavec menja zaposlitev sredi določenega meseca (npr. april 2011), je priporočljivo (zaradi načela v dvomu ravnajte v korist delavca), da se april že oziroma še šteje »kvoto« mesecev za izračun sorazmernega dela letnega dopusta, če ne obstoji drugačen dogovor. V teh primerih je bistveno to, da delavec zaradi menjave delodajalca tekom določenega koledarskega leta, pri čemer je pogoj nepretrganega šest mesečnega trajanja delovnega razmerja delavca izpolnjen, ne sme izgubiti »dela« svojega letnega dopusta – delavcu namreč skladno z ZDR pripada pravica do celotnega letnega dopusta.

ZDR v drugem odstavku 162. člena dopušča možnost, da se vse vpletene strani dogovorijo drugače (torej, da delavec in oba delodajalca pristaneta na to, da mu celotni letni dopust »da« samo en delodajalec), vendar je za takšno rešitev potreben dogovor vseh vpletenih. Samo potrdilo, ki ga je izdal stari delodajalec, da pri njem delavec ni izrabil letnega dopusta ne zadostuje. Torej ob odsotnosti izrecnega dogovora med vsemi tremi strankami (stari in novi delodajalec in delavec), je novi delodajalec delavcu dolžan zagotoviti sorazmerni del letnega dopusta – ne glede na to, ali je stari delodajalec svojo obveznost izpolnil ali ne. Če stari delodajalec ni izpolnil svoje obveznosti, ima delavec pravico od njega direktno zahtevati odškodnino za neizrabljeni letni dopust.

Kako je v primeru zaposlitve delavca s prehodno delovno dobo, ki pa je določeno obdobje brez zaposlitve? Kako je z vezanostjo regresa na letni dopust? Več v vestniku Plače in kadri.

Vir: Strokovna založba Verlag Dashöfer
Avtorica: Irena Kamenščak, BDO Svetovanje d.o.o.