Kako (ne)pomembno je, kdo je izumitelj bitcoina

Avtor Maruša Žibert — 07.05.2016
Komentiraj!
Avstralec Craig Wright je pred dnevi novinarjem razkril, da je izumitelj kriptovalute bitcoin. Da je on tisti, ki se je leta skrival za psevdonimom Satoshi Nakamoto. V dokaz je predložil tudi kovance, za katere se ve, da jih ima v lasti izumitelj.
Kako (ne)pomembno je, kdo je izumitelj bitcoina

To je Avstralec, o katerem se zadnje dni veliko govori. Je res izumitelj bitcoina? Mnogi dvomijo v to (Vir slike: YouTube).

Gavin Andresen, ki deluje znotraj Bitcoin fundacije, je Wrightovim trditvam ob razkritju prikimal. Njegove trditve je preveril in potrdil, da so kovanci, ki jih je Wright predstavil, lahko v lasti le izumitelja bitcoina. A pomislek ostaja, je dodal. 100-odstotno Wrightovih trditev ni mogoče potrditi.

Še isti teden, ko je prišlo do razkritja izumitelja, se je javnost zgrnila nad Wrighta. Skepticizem, nenehni soji žarometov in omalovaževanja so Wrighta privedla do umika izjave. Prepričan, da lahko leta anonimnosti in skrivanja pusti za sabo, je klonil pred pritiskom javnosti in dejal, da nima (več) poguma, da bi dokazoval, da je on Satoshi Nakamoto.

Decembra lani je njegov dom preiskala davčna uprava

Wright se je tokrat pod drobnogledom javnosti znašel že drugič v slabem letu. Decembra sta medija Wired in Gizmodo objavila informacije, ki so nakazovale, da je prav on izumitelj bitcoina. Avstralska davčna uprava je pri njem celo izvedla hišno preiskavo, ki pa ni bila povezana z bitcoini. Nekaj dni pozneje je Wiredova ekipa stopila korak nazaj in dejala, da so bile informacije, ki so jih posredovali v javnost, napačne. Začelo se je namigovati, da naj bi sam Wright poskrbel za odtekanje informacij, ki bi namigovale, da je on Nakamoto.

Človek, ki pravi, da ima doktorat, a ga sploh še nima

Mnoge je zmotila tudi njegova preteklost. Analiza biografije, ki so se je lotili novinarji, je pokazala cel kup napačnih informacij in pomanjkljivosti. Avstralski The Australian je na primer kontaktiral univerzo, na kateri naj bi Wright pridobil doktorski naziv. Osebje univerze je novinarski ekipi zagotovilo, da doktor še ni, a da dela na tem. Medij ZDNet je navezal stik z računalniškim podjetjem, od katerega naj bi Wright kupil dve napravi, ki naj bi mu pomagali pri izumljanju bitcoina – a je podjetje zatrdilo, da z omenjenim človekom še nikoli ni sodelovalo. Financial Times pa je opazil, da je Wrightov LinkedIn profil »izgubil« kar nekaj referenc in znanj.

Adijo!

Wrightu do izpostavljenosti menda ni bilo že ob prvem razkritju v medijih. Velik pritisk, ki se je nadaljeval tudi ob drugi izpostavljenosti, ga je prisilil v izbris svoje spletne strani, ki jo je nadomestil z osebnim sporočilom. Vsebina, v kateri zapiše, da ni dovolj močan, da bi dokazal, da je vendarle izumitelj, in dodal opravičilo, se konča z jasnim sporočilom: adijo. Ne želim pozornosti javnosti, želim ostati sam.

Izumitelj ima vse vajeti v rokah

Ne glede na vsa razkritja in ugibanja, ali so navedbe resnične, se na prvi pogled zdi, da identiteta Satoshija Nakamota ni bistvena. Globlji vpogled v to področje pa razkrije kar nekaj pasti. Oseba, ki dejansko stoji za psevdonimom, je tista, ki ima dovolj moči, da naredi (usodno) škodo svojemu izumu, valuti. Če bi teoretično izumitelj prodal vse svoje bitcoine hkrati, bi lahko povzročil velik padec vrednosti valute in bilo bi vprašanje časa, kdaj bi si valuta spet opomogla. Mnogi investitorji bi zagotovo dvignili roke. Razkritje prave identite osebe, ki stoji za psevdonimom Satoshi Nakamoto, je izjemno pomembno, saj je težko zaupati bitcoinu, opozarjajo nekateri. Težko je zaupati v kriptovalute, če ne moremo razumeti in poznati njihovih izumiteljev. Javnost in del stroke je namreč prepričana, da jim bo podatek, kdo je izumitelj bitcoina, pomagal pri razumevanju valute. Cooper se s tem ne strinja. Omenjena kriptovaluta oziroma njena skupnost se je namreč v zadnjih letih močno distancirala od samega izumitelja, valuta pa ima danes močno skupnost. Torej, če je bitcoin valuta, ki živi, pravi izumitelj na njen razvoj in obstanek ne more imeti vpliva.

Med tistimi, ki spremljajo bitcoin in ostale kriptovalute pa se najdejo tudi takšni, ki menijo, da je sistem nastal kot prevara ali pa oblika vladnega projekta. A to nima smisla, pravi novinar Engadgeta, Daniel Cooper, saj vemo, zakaj bitcoin obstaja, njegove cilje in metode poznamo že od samega začetka.

O bitcoinu lahko skoraj vsak dan ali teden beremo v medijih, a še vedno mu ni uspelo narediti večjega preboja. Po podatkih, ki so v javnost pricurljali v začetku letošnjega leta, bitcoin dnevno uporablja majhen delež. Sistem naj bi dnevno izvedel okoli 200 tisoč transakcij. Za primerjavo Cooper navede podatek PayPalovih transakcij: ta dnevno izvede 13,4 milijonov transakcij. Da, lahko bi rekli, da ima bitcoin velik potencial, a obenem nimamo nobenih indicev, ki bi kazali na njegov preboj.

Prav tako bitcoinu ni uspelo prepričati ljudi izven skupnosti – morda zaradi dejstva, da so ostale valute stabilnejše, predvsem pa dajejo občutek večje varnosti. Cooper tako bitcoin v ekonomiji primerja s homeopatijo v medicini. Če niste prepričani oziroma vanj ne verjamete, potem je bolje, da ga ne preizkusite.

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice