Kazen za neizvajanje promocije zdravja pri delu

Avtor Nejc Setnikar — 26.05.2015
Komentiraj!
Načrtovanje in izvajanje promocije zdravja pri delu je v Republiki Sloveniji zakonska obveznost za vsako podjetje, s.p., zavod, ..., ki zaposluje ljudi, ne glede na velikost prometa in obseg zaposlovanja. Za kršitev te zakonske obveznosti je razpisana globa do 40.000 evrov.
Kazen za neizvajanje promocije zdravja pri delu

Kazen za neizvajanje promocije zdravja pri delu (Vir slike: freeimages.com)

Promocijo zdravja na delovnem mestu Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1) opisuje kot sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

6. člen ZVZD-1 delodajalcu nalaga zakonsko obveznost načrtovanja in izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Delodajalec mora tako za promocijo zdravja na delovnem mestu zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Po raziskavi ameriškega ministrstva za delo naj bi se vsak evro, namenjen izvajanju ukrepov za izboljšanje zdravja zaposlenih, povrnil delodajalcu do petkratne višine, saj se je zmanjšalo število odsotnih dni zaradi bolezni, delavci pa so lažje premagovali vsakodnevne delovne napore in bili bolj motivirani za delo.

Preberite tudi članek Imate urejeno promocijo zdravja na delovnem mestu?

Kazni za neizvajanje promocije zdravja na delovnem mestu so visoke. Kljub temu pa praksa z izrekanjem glob ni pogosta. Nadzor izvaja Inšpektorat RS za delo.

Slednji lahko z globo od 2.000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek delodajalca, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev, pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja ne.

Z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Izvajanje promocije zdravja pri delu je sestavljeno iz treh faz: načrtovanja, izvajanje in preverjanja. Vse tri faze morajo biti podrobno opisane v izjavi o varnosti. 

Pri načrtovanju promocije zdravja se najprej preveri splošno stanje zaposlenih v zvezi z zdravjem, tj. število dni bolniških odsotnosti, število invalidnih oseb, število pripetenih poškodb na delovnem mestu in poklicnih bolezni itd. 

Nato se določijo ustrezni ukrepi za varstvo zdravja pri delu kot so:

  • usklajevanje dela in zasebnega življenja; npr. gibljiv urnik, možnost koriščenja nadur, dodatni dnevi plačanega dopusta za starše otrok ob vstopu v vrtec in osnovno šolo;
  • izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja; npr. z izobraževanji zaposlenih o obvladovanju stresa, z usposabljanjem vodij za učinkovito vodenje in komuniciranje, s psihološkim svetovanjem, z osveščanjem zaposlenih o stresu in z njim povezanimi duševnimi boleznimi;
  • skrb za telesno zdravje; npr. z rednimi preventivnimi zdravstvenimi pregledi, z organizacijo športnih dogodkov v delovni organizaciji, z izobraževanjem zaposlenih o zdravem življenjskem slogu, s pomočjo zaposlenim pri odvajanju od kajenja ali alkohola, z nudenjem ustrezne prehrane (npr. sveže sadje).

Sledi izvajanje teh ukrepov in občasno preverjanje njihovih učinkov.

Promocija zdravja pri delu pa ima še en koristen učinek na poslovanje podjetja, saj lahko sredstva za izvajanje le-te znižajo davčno obveznost. Stroški promocije zdravja na delovnem mestu so namreč davčno priznan strošek, tudi delavcem se za stroške promocije zdravja na delovnem mestu ne obračunava boniteta, vendar mora biti za to izpolnjen predpogoj, da je program promocije zdravja na delovnem mestu ustrezno pripravljen (načrtovanje, analiza) in redno ovrednoten in evidentiran. Od stroškov izvajanja promocije zdravja pa se lahko v nekaterih primerih odbija tudi DDV.

Vir: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/2011) 

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!