Kdaj lahko poimenujemo podjetje s tujo besedo?

Avtor Nejc Setnikar — 22.05.2013
Komentiraj!
Včasih poslovanje na tujih trgih zahteva primerno ime podjetja, s katerim poslujemo v tujini. Slovenska zakonodaja ni naklonjena poimenovanju podjetja v tujem jeziku, kar je lahko v globaliziranem poslovnem okolju prej ovira kot prednost.
Kdaj lahko poimenujemo podjetje s tujo besedo?

Kdaj lahko poimenujemo podjetje s tujo besedo? (Vir slike: sxc.hu)

Včasih poslovanje na tujih trgih zahteva primerno ime podjetja, s katerim poslujemo v tujini. Slovenska zakonodaja ni naklonjena poimenovanju podjetja v tujem jeziku, kar je lahko v globaliziranem poslovnem okolju prej ovira kot prednost. V nadaljevanju bomo na kratko opisali relevantno zakonodajo in predstavili nekaj možnosti za poimenovanje podjetja s tujo besedo.

Pravila v zvezi s poimenovanjem podjetij določata Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ter Zakon o javni rabi slovenščine RS (v nadaljevanju ZJRS).

Ime podjetja ali firma je v pravnem pomenu oznaka, pod katero gospodarski subjekt nastopa v pravnem prometu in se loči od ostalih gospodarskih subjektov na trgu. Firma je torej ime, s katerim podjetje posluje (12/I ZGD-1).

20. člen ZGD-1 glede uporabe jezika pri poimenovanju firme določa:

Firma mora biti v slovenskem jeziku.

Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če:

  • ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,
  • ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam,
  • gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk ali
  • gre za mrtev jezik.

Kako torej izbrati ime podjetju, ki je bolj usmerjeno na tuji trg in mu bolj ustreza ime v tujem jeziku, tako da ne prekršimo strogih zakonskih določb?

1. Ena od možnosti je, da se odločimo za z zakonom dovoljeno uporabo prevoda slovenskega imena podjetja v tuj jezik, vendar pa se mora ta vedno uporabljati skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

2. Lahko se odločimo za registracijo blagovne znamke. Blagovna znamka je podlaga za vpis firme v sodni register, zato lahko podjetje poimenujemo po blagovni znamki in se tako izognemo strogim določilom ZGD-1.

3. Lahko sodelujemo s tujim družbenikom, ki pa mora predložiti vse dokumente o obstoju tega imena v drugi državi (registracijo podjetja, dovoljenje za uporabo tega imena novemu ustanovitelju, izpis iz registra blagovnih znamk).

4. Uporabimo mrtev jezik. Ime lahko (ne glede na dovoljeno uporabo mrtvih jezikov) vsebuje le črke slovenske abecede.

5. Uporabimo domišljijsko poimenovanje (beseda oziroma besedna zveza ne sme imeti pomena), za katero pa prav tako kot za mrtev jezik velja, da mora vsebovati le črke slovenske abecede.

6. Družbo lahko ustanovimo v tujini in z njo poslujemo v Sloveniji (z njo ali preko njene podružnice).

Za konec prilagamo še obrazce za vpis firme v sodni register, za vpis nameravane firme v sodni register ter za vpis spremembe firme v sodni register.

Priloge:

Viri:

  • Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS 42-1799/2006, […] , RS 57-2405/2012)
  • Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS 86-3841/2004, RS 8-253/2010)
Prijavi se na e-novice!