Koliko slovničnih napak naredite na stran besedila?

Avtor Sponzorirano — 08.09.2016
Komentiraj!
Ena najpogostejših slovničnih zagat, s katerimi se soočamo Slovenci, je zagotovo raba vejic. Čeprav smo v šoli veselo prepevali »pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače«, tega pravila v praksi pogosto ne upoštevamo.
Koliko slovničnih napak naredite na stran besedila?

Po nekaterih raziskavah naj bi Slovenci povprečno napravili kar deset slovničnih napak na stran besedila (Vir slike: Deathtothestockphotos).

Strnili smo nekaj najbolj tipičnih napak, ki se pojavljajo v besedilih. Vsak pisni izdelek, naj si gre za elektronsko sporočilo, dopis ali vsebine, ki jih bomo objavili na svoji spletni strani, mora biti slovnično brezhiben. Po nekaterih raziskavah naj bi Slovenci povprečno napravili kar deset slovničnih napak na stran besedila. Zavihajmo rokave in odpravimo slovnične napake!

Raba vejice

»Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,« je odmevalo v naših učilnicah. To pa ni edini primer, ko »vejica skače«.

Ko uporabimo osebkov odvisnik, na primer z vezniki oziroma zaimki kdor, kar, da, če, kdo, kaj, kako, koliko, uporabimo vejico. Dober primer je stavek: »Kar lahko narediš danes, ne prelagaj na jutri.« Podobno je tudi pri predmetnem odvisniku, ko uporabimo kar, da, če, kdo, kaj, kako, koliko. »Zanima me, koliko časa imaš.«

Vejico uporabimo tudi pri rabi krajevnega odvisnika, in sicer pri kjer, koder, kamor, od koder, do koder. »Stal je tam, kjer se je zgodila prometna nesreča.« Enako tudi pri časovnem odvisniku, ko uporabimo ko, kadar, odkar, medtem ko. »Ko pada dež, vzamem dežnik.«

Iščete lektorja? Zahtevajte svojo ponudbo tukaj >>

Tudi načinovni odvisnik zahteva uporabo vejice, in sicer pri kot, kakor, ne da, namesto da, tako da. »Stemnilo se je, kakor da bi bila noč.« A pozor! Pred kot pišemo vejico, ko vezniški besedi sledi glagol: »Bil je enako visok, kot je Peter.« V nasprotnem primeru je ne pišemo: »Bil je enako visok kot Peter.«

Vejico uporabimo tudi pri dopustnem in prilastkovem odvisniku. »Čeprav sem mu rekla, naj tega ne počne, je nadaljeval,« je primer rabe dopustnega odvisnika. »Moški, ki je prečkal cesto, je bil moj oče,« pa je primer rabe prilastkovega odvisnika.

Zapis časa dogodka

Odprtje nove trgovine bo v petek, 18. 10. 2016, ob 14. uri.

Pravilni zapisi časa in datuma dogodka so:

ob 14. uri, ob 14:00, ob 14.00 in 18. 10. 2016.

Nepravilni zapisi časa dogodka so:

ob 14.00 uri, ob 14:00 uri, ob 14:00. uri, 18.10.2016.

Raba predlogov s in z

Ali je naslednji zapis pravilen? »Z 25 prijatelji se je odpeljal.«

Pred črkami t, s, h, š, k, f, c, p in č uporabljamo predlog s. Ker je v zgornjem primeru za predlogom črka p (petindvajset), je pravilen zapis s predlogom s.

Morda se spomnite, da so nam v šoli v pomoč povedali stavek: »Ta suhi škafec pušča.« Če odmislimo samoglasnike, nam ostanejo nezveneči nezvočniki – pred njimi uporabljamo predlog s. Pred besedami, ki se začnejo z vsemi ostalimi črkami, pa stoji predlog z.

Raba predlogov k in h

Predlog h pišemo pred besedami, ki se začenjajo na črki k ali g.

Stavek, ki se glasi: »Odšel sem h podjetniku,« je zato napačen. »Šel sem h gospodu,« pa je pravilen zapis.

Pred besedami, ki se začnejo na vse ostale črke, pišemo predlog k.

Iščete lektorja? Zahtevajte svojo ponudbo tukaj >>

Kdaj pišemo z in kdaj iz?

»Prišli smo iz morja,« je napačen zapis. Ker smo bili na morju, smo prišli z morja.

»Vozili so se s Kranjske Gore,« prav tako ni pravilno. Bili smo v Kranjski Gori, zato – iz Kranjske Gore.

Pravilna raba:

na – s/z in

v – iz.

Zakaj je slovnična pravilnost besedil tako pomembna? Slovnične napake, ki jih bodo opazili obiskovalci vaše spletne strani ali bralci vašega reklamnega materiala, jim bodo dale jasen signal, da niste resni in kredibilni. Napake bodo odgnale stranke. Oglejte si zgolj največje in najuspešnejše trgovce: pri njih prostora za slovnične napake ni (nekaj je tudi izjem, žal).

Raba namenilnika in nedoločnika

Se še spomnite ur slovenščine, ko nam je učitelj govoril o glagolski obliki, ki jo prepoznamo po tem, da se končuje na -t ali -č? Imenuje se namenilnik, uporabljamo pa jo ob glagolih premikanja, kot so iti, odhiteti, teči in peljati.

Zato rečemo, da gremo plavat, kuhat in nakupovat.

Poznamo pa tudi nedoločno glagolsko obliko, nedoločnik, ki jo prepoznamo po končnicah -ti ali -či. Nedoločnik stoji za glagoli, ki izražajo željo, dovoljenje in nujnost.

Zato rečemo, da moramo danes delati, ne smemo odpovedati sestanka in da si želimo izboljšati stanje.

Raba dvojine in rodilnika

Pri samostalnikih ženskega spola se namesto dvojinske oblike s končnico -i pogosto uporablja kar množinska oblika s končnico -e. Zato je zapis: »Odprl je obe knjige,« nepravilen. Pravilen zapis se glasi: »Odprl je obe knjigi.« Tudi pri samostalnikih srednjega spola se Slovenci srečujemo z napačno rabo: »Pojedel sem dva jabolka.« Pravilen zapis je: »Pojedel sem dve jabolki.«

Težave nam povzroča tudi rodilnik, ki ga pogosto zamenjujemo s tožilnikom. »Če jo niste prepoznali do zdaj, jo boste zdaj, ko odgrnemo zaveso,« je primer nepravilne rabe rodilnika. Pravilen zapis se glasi: »Če je niste prepoznali do zdaj ...« Tudi zapis: »Blago ne menjamo,« je nepravilen. Pravilen je: »Blaga ne menjamo.«

Preveč težavno? Prepustite slovnico strokovnjakom in zahtevajte ponudbo tukaj >>

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!