Kolumna: Prihodnost ne prinaša delovnih mest

Avtor Dejan Murko — 18.03.2013
Komentiraj!
V zadnjem času poteka zelo pomembna debata na temo, kako prenoviti oz. postaviti gospodarsko-politični sistem, ki bo koristil vsem in ne samo majhnemu odstotku ljudi. Protestniki opozarjajo na pomembne sistemske probleme, žal pa je premalo govora o vplivu tehnologije v prihodnosti.
Kolumna: Prihodnost ne prinaša delovnih mest

Kolumna: Prihodnost ne prinaša delovnih mest (Vir slike: sxc.hu)

Razmišljanja o sistemu prihodnosti ne moremo imeti v "balončku" trenutne situacije, trenutnih problemov in trenutnih pogledov na svet. Tako osnovane rešitve bodo izredno kratkoročne, saj ne jemljejo v zakup tehnološkega razvoja in njegovih posledic, ki mu bomo priča v naslednjih desetletjih.

V naslednjih vrsticah bom omenil le nekaj najbolj zanimivih tehnologij, ki bodo imele močan vpliv na prihodnost družbe. Najbolj očitni posledici bosta povečanje produktivnosti na račun števila zaposlenih, a obenem povečanje kvalitete življenja.

Avtomatizacija proizvodnje, trgovine in storitev

Avtomatizacija proizvodnje ni seveda nič novega, vendar pa jo je potrebno omeniti. Odličen primer razvoja na tem področju je Foxconn, največji proizvajalec računalniških komponent, ki je že pred dvema letoma napovedal veliko povečanje števila robotov v tovarnah (News Kinhuanet).

Ne tako očitna avtomatizacija se dogaja tudi v trgovinah in skladiščih. Skladišča največjih trgovcev na svetu (Walmart, IKEA, Amazon) so čedalje bolj avtomatizirana in zahtevajo le majhno število delavcev za upravljanje. V Amazonovih skladiščih velik del fizičnega dela opravijo mali roboti KIVA, ki drvijo po skladišču ter nabirajo ali zlagajo izdelke (YouTube).

Na drugi strani se avtomatizira tudi nakupovalni del trgovin. Pri teh lahko z RFID čipi na izdelkih izredno poenostavijo in pospešijo proces na, seveda, samopostrežni blagajni. Namesto standardnega odčitavanja (bip-bip-bip) izdelkov čipi omogočijo takojšnji obračun nakupa. V ZDA je prvi večji trgovec s takšnimi blagajnami JC Penney (Global Economic Analysis).

Tu so seveda še računalniki v velikosti cigaretne škatlice, ki jih lahko kupite za 25 ameriških dolarjev (RaspberryPi) in prinašajo neverjetne možnosti za poceni avtomatizacijo doma in v pisarni. Pričakujemo lahko seveda tudi nadaljevanje propadanja tiska (Guardian), računalniško pisanje novic (TechCrunch) in še kaj.

Ne pozabimo še na programsko opremo. Za kar smo včasih potrebovali dneve programiranja, je danes narejeno z nekaj kliki. Najbolj razširjena odprto-kodna rešitev za spletne strani, WordPress, je postavljena dobesedno v nekaj minutah. In to ni edini primer, računovodstvo je bilo včasih izredno kompleksno in delovno intenzivno, danes pa je vodenje knjig (lahko) stvar le nekaj klikov.

Google Translate je pogosto tarča posmeha, vendar se stalno pozablja, da gre za popolnoma avtomatizirano računalniško rešitev (in povsem brezplačno). Enako velja tudi za programe za "osebno asistenco", kot je Applova Siri. Razvoj takšnih programov poteka pospešeno in le vprašanje časa je, kdaj bodo dovolj dobri, da ne bomo več iskali človeške pomoči.

3D tisk v različnih industrijah

3D tisk sicer ni nova tehnologija, je pa dosegla velik razcvet v zadnjih nekaj letih. 3D tisk je proizvodni proces, ki se razlikuje od klasičnega po tem, da se material dodaja namesto obdeluje do končnega izdelka. Najpogostejši material predstavljajo umetne mase (plastika), obstajajo pa tudi tiskalniki za kovino in organske celice.

3D tisk se lahko uporablja za izdelavo hitrih prototipov, individualiziranih protetskih udov, maket, igrač, različnih manjših izdelkov za v kuhinjo, kopalnico - skratka za praktično vse, kar je trenutno izdelano iz umetnih mas.

Nič manj kot revolucionarni element 3D tiska z umetnimi masami je zaključen krog izdelava-uporaba-reciklaža. Na trgu namreč že obstaja topilec (Wired), ki razgradi določene umetne mase v material, ki ga potem lahko uporabi 3D tiskalnik.

Uporaba pa ni omejena le na manjše izdelke. Podoben koncept se namreč lahko uporabi tudi v gradnji. Takšna gradnja je hitrejša (hiša je lahko izdelana v 20 urah), varnejša in individualizirana (YouTube).

3D tisk je izredno fascinantna tehnologija, o kateri si lahko med drugim ogledate več na TED.com.

Samostojni ("samovozeči") avtomobili

Gonilo razvoja na tem področju je Google, ki je že dobil dovoljenja za vožnjo avtomatiziranega avtomobila po cestah (med drugim v Nevadi). Test avtomobila, ki zna voziti po prednastavljeni poti in se ustavljati pred ovirami, si lahko ogledate na YouTube.

Povprečen avtomobil je sicer parkiran več kot 90 odstotkov časa (Autoblog), lastniki pa plačujemo izredno visoke stroške za nekaj, kar uporabljamo precej redko. Poleg tega je tudi eden izmed vodilnih razlogov za poškodbe in smrt.

Kaj vse pa prinaša tehnologija samostojnih avtomobilov? To so:

  • avtomatizacija transportnih vozil,
  • avtomatizacija javnega prevoza,
  • avtomatizacija osebnega prevoza,
  • zmanjšanje števila prometnih nesreč,
  • zmanjšanje porabe energije in časa,
  • zmanjšanje števila osebnih vozil na cesti in parkiriščih.

Zmanjšanje delovnih mest ne bo samo v osnovni panogi (število prevoznikov, delavcev v energetskem sektorju, zdravstvenih delavcev), temveč tudi v podpornih panogah (proizvodnja vozil ter vseh povezanih storitev).

Podrobno serijo člankov o posledicah samostojnih avtomobilov si lahko preberete na Forbes.com.

Ostale tehnologije v razvoju

Vse, kar sem omenil, je le "praskanje po površini". Tehnološki razvoj poteka s fantastično hitrostjo na različnih področjih. V medicini lahko vidimo tisk organov (TED.com), personalizacijo zdravil na podlagi naše DNK (TED.com) ... Razvija se še nešteto tehnologij, ki niso tako očitne ali zanimive za javnost, a bodo izredno pripomogle k splošnemu tehnološkemu razvoju družbe.

Preberite si tudi ostale MP kolumne.

Kam naprej?

Kako tehnološki razvoj usmeriti v korist celotne družbe bo eden največjih izzivov v prihodnosti. Sam sem optimist in vidim prihodnost čez nekaj desetletij kot zelo svetlo, se pa bojim prehodnega obdobja. Delovnih mest bo čedalje manj, produktivnost in dobički čedalje večji, politika, javnost in gospodarstvo pa se ne bodo mogli ali znali zediniti pri rešitvah.

Čas za pogovor je bil že leta nazaj, danes se moramo teh vprašanj lotiti resno, sicer bomo čez 10 let zgolj gasili (socialne) požare.

Dejan Murko je soustanovitelj Zavoda mladi podjetnik in direktor podjetja NiteoWeb d.o.o. Njegov poslovni blog lahko najdete na www.dejanmurko.com.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Želite izvedeti več? Vprašajte na forumu! Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas!

    comments powered by Disqus
    Prijavi se na e-novice!