Kaj prinaša malo delo?

Avtor Jakob Abe — 27.10.2010
Komentiraj!
Na dan 26. 10. 2010 je bil sprejet Zakon o malem delu s strani DZ. Kako novi zakon ureja pravice in dolžnosti delavcev, ki bodo delali po novem zakonu. Kakšne so slabosti novega zakona in več.
Kaj prinaša malo delo?

Manj socialnih pravic za male delavce

Veliko je bilo že povedanega na temo Zakona o malem delu in potrebno je pojasniti, zakaj take burne razprave okoli njega.

Namen Zakona o malem delu je ureditev področja priložnostnega in občasnega dela. Zakon naj bi zajezil delo na črno in privedel koristi študentom in dijakom. Poslanci so 26. 10. 2010 sprejeli Zakon o malem delu z 39 glasovi za in 32 proti. Čeprav so bili sindikati in Študentska organizacija Slovenije vseskozi proti uveljavitvi tega zakona. Sicer sindikati napovedujejo predlog veta in študenti ob neuspelem vetu zbiranje podpisov za referendum (pomnimo še študentske proteste maja glede omenjenega zakona).

Študentje bodo lahko na leto opravili le 720 ur malega dela. Na teden se opravlja lahko največ v obsegu 14 ur, vendar za študente velja, da lahko opravljajo delo zaradi študijskih obveznosti kadarkoli. Vendar vseeno ne smejo preseči letne količine ur. Zaslužek iz naslova malega dela je letno omejen na 6.000 EUR. Obdavčitev je 30 odstotna in obstajajo omejitve malega dela pri posameznemu delodajalcu. Za delodajalca predvideva zakon omejitve pri urah malega dela ter število zaposlenih preko malega dela. Primer Avstrije nam kaže, da delavec ne bo mogel preživeti le z malim delom.

Pridobitev malega dela za študente je, da bo priznano kot uradne delovne izkušnje in se bo vštevalo v delovno dobo. Malo delo ukinja sedanjo obliko študentskega dela in ga ureja v skladu z novim Zakonom o malem delu.

Pri malem delu se izpostavljajo slabosti, da izpodkopava vse sedanje oblike dela. Po tem zakonu delavci nimajo pravice do malice, regresa, odmora, potnih stroškov, bolniških nadomestil, odpravnine, letnega dopusta, itd. Predvsem zakon spodkopava finančno neodvisnost mladih (dijakov in študentov), ki morajo za svoje preživetje v času študija delati. Pri malem delu so konkurenca študentom tudi brezposelni in upokojenci. Po Zakonu o malem delu, bo delavec delal lahko le toliko, da bo nad pragom preživetja.  

V primerjavi z redno zaposlitvijo, bo narasel delež začasnih oblik dela. Dilema je celo okoli vprašanja, ali se bo v resnici zmanjšalo delo na črno, saj nekateri opozarjajo, da se bo še celo povečalo (glede na izkušnje v tujini). Stroškovna konkurenčnost malega dela je velika na račun tega, da ima posameznik manj pravic iz naslova socialne varnosti.

Evropska skupna zaposlovalna politika temelji na poudarjanju fleksibilnih oblik dela, vendar ne na račun socialne varnosti. Izpostavlja se varna fleksibilnost, kjer gre za poskus združevanja ekonomske učinkovitosti in zadovoljevanja socialnih potreb. Pri tem delu se na račun socialnih pravic prikrajša varnost delavca. Socialna varnost pomeni, da je država sposobna z institucijami najti posamezniku delo, če ta postane brezposeln.

Težava se ne pojavlja le pri študentih in dijakih, vendar tudi pri brezposelnih. Delavec preko malega dela ne bo upravičen do regresa, potnih stroškov, malice, dodatka na popoldansko delo, dodatka na nedeljsko delo… Kar pomeni, da bodo mali delavci v resnici le veliko bolj cenena delovna sila. Vsaka druga oblika dela (za določen čas, za nedoločen čas, honorarno delo, delo preko pogodbe…) zagotavlja veliko več pravic in boljše razmere za posameznega delojemalca – to je dejstvo glede na napisano.

Zakon o malem delu bo stopil v veljavo leta 2012.

 

Viri:

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice