Mediacija na delovnem mestu

Beseda mediacija izhaja iz latinskega izraza mediatio, kar pomeni pomirjujoče posredovanje. V svetu spada postopek mediacije med metode alternativnega izvensodnega reševanja sporov (ADR – Alternative Dispute Resolution).
Mediacija na delovnem mestu

ISG: International service group

Gre za mednarodno priznano metodo mirnega reševanja konfliktov, ki se lahko uveljavlja
na različnih področjih, tako med fizičnimi kot tudi pravnimi osebami.

V postopku
mediacije nastopajo praviloma tri osebe, to sta sprti stranki in mediator, ki
nastopa kot nepristranski člen oziroma kot tretja stranka. Mediatorji so
strokovno usposobljene osebe, ki z namenom mirne rešitve spora nudijo neodvisno
in nevtralno pomoč.

Na tem mestu je
potrebno omeniti spore, ki se odvijajo na delovnem mestu in s katerimi se
srečujejo tako delavci kot tudi delodajalci. Ker so delovna razmerja sama po
sebi pogodbeno in organizacijsko determinirana, so konflikti neizbežni. Po
intenzivnosti jih lahko razvrstimo v več skupin. Sporov, ki so vsakdanji in
običajno tudi nepomembni (npr. napačna terminologija, različna izobrazbena
struktura, osebnostne lastnosti) do resnih ovir, ki onemogočajo normalno
sporazumevanje in dobro delovno klimo (npr. diskriminacija, nadlegovanje,
žalitev, neustrezna organizacijska struktura). V slednjem primeru je
potrebno  nujno ukrepati, saj hujši spori
vplivajo na učinkovitost na delovnem mestu in lahko privedejo tudi do
psiholoških motenj posameznika.

S pomočjo
mediacije pomagamo strankam spoznavati medsebojne razlike, pregledamo mnenja
obeh strank in poskušamo ugotoviti točke konflikta, dajemo predloge za rešitev
in razjasnitev situacije, diskutiramo in analiziramo, kake učinke bi ustrezna
rešitev imela ter jih poskušamo uskladiti v korist obeh strank. Dogovor se
zmeraj črpa iz pripravljenosti in mnenj strank in se tudi zabeleži v pisni
obliki, ki ima deklaratoren učinek.

Prednosti
procesa mediacije so predvsem v prostovoljnosti, neformalnosti in zaupljivosti
postopka, sprejeta rešitev pa preprečuje nastajanje konfliktov v prihodnosti,
saj je v samem postopku prisotna močna moralna komponenta. Gre za WIN/WIN
projekt, saj vsaka stranka nekaj pridobi in se tudi lažje zaveda utemeljenosti
svojih dejanj.

V primeru, da
stranke ne dosežejo skupnega dialoga, lahko svoje pravice še zmeraj uveljavljajo
na sodišču.

 

Članek je prispevala univ. dipl. pravnica Tjaša Makoter iz našega partnerskega podjetja ISG.

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje