Mediacija na delovnem mestu

Avtor Tjaša Makoter — 19.06.2009
Komentiraj!
Beseda mediacija izhaja iz latinskega izraza mediatio, kar pomeni pomirjujoče posredovanje. V svetu spada postopek mediacije med metode alternativnega izvensodnega reševanja sporov (ADR – Alternative Dispute Resolution).
Mediacija na delovnem mestu

ISG: International service group

Gre za mednarodno priznano metodo mirnega reševanja konfliktov, ki se lahko uveljavlja na različnih področjih, tako med fizičnimi kot tudi pravnimi osebami.

V postopku mediacije nastopajo praviloma tri osebe, to sta sprti stranki in mediator, ki nastopa kot nepristranski člen oziroma kot tretja stranka. Mediatorji so strokovno usposobljene osebe, ki z namenom mirne rešitve spora nudijo neodvisno in nevtralno pomoč.

Na tem mestu je potrebno omeniti spore, ki se odvijajo na delovnem mestu in s katerimi se srečujejo tako delavci kot tudi delodajalci. Ker so delovna razmerja sama po sebi pogodbeno in organizacijsko determinirana, so konflikti neizbežni. Po intenzivnosti jih lahko razvrstimo v več skupin. Sporov, ki so vsakdanji in običajno tudi nepomembni (npr. napačna terminologija, različna izobrazbena struktura, osebnostne lastnosti) do resnih ovir, ki onemogočajo normalno sporazumevanje in dobro delovno klimo (npr. diskriminacija, nadlegovanje, žalitev, neustrezna organizacijska struktura). V slednjem primeru je potrebno  nujno ukrepati, saj hujši spori vplivajo na učinkovitost na delovnem mestu in lahko privedejo tudi do psiholoških motenj posameznika.

S pomočjo mediacije pomagamo strankam spoznavati medsebojne razlike, pregledamo mnenja obeh strank in poskušamo ugotoviti točke konflikta, dajemo predloge za rešitev in razjasnitev situacije, diskutiramo in analiziramo, kake učinke bi ustrezna rešitev imela ter jih poskušamo uskladiti v korist obeh strank. Dogovor se zmeraj črpa iz pripravljenosti in mnenj strank in se tudi zabeleži v pisni obliki, ki ima deklaratoren učinek.

Prednosti procesa mediacije so predvsem v prostovoljnosti, neformalnosti in zaupljivosti postopka, sprejeta rešitev pa preprečuje nastajanje konfliktov v prihodnosti, saj je v samem postopku prisotna močna moralna komponenta. Gre za WIN/WIN projekt, saj vsaka stranka nekaj pridobi in se tudi lažje zaveda utemeljenosti svojih dejanj.

V primeru, da stranke ne dosežejo skupnega dialoga, lahko svoje pravice še zmeraj uveljavljajo na sodišču.

 

Članek je prispevala univ. dipl. pravnica Tjaša Makoter iz našega partnerskega podjetja ISG.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!