Mesečni pregled gospodarstva - februar 2013

Avtor Maja Borštnik — 09.03.2013
Komentiraj!
V rubriki "Mesečni pregled gospodarstva" vam predstavljamo pregled dogodkov v slovenskem gospodarstvu tako na makroekonomski kot na mikroekonomski ravni, ki je povzet po mesečni elektronski publikaciji podjetja Bisnode.
Mesečni pregled gospodarstva - februar 2013

Mesečni pregled gospodarstva - februar 2013 (Vir slike: sxc.hu)

Gibanje bruto domačega proizvoda (BDP)

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu.

Najpomembnejši vir podatkov o gibanju BDP je računovodstvo v podjetjih, predvsem računovodski izkazi teh.

Gospodarske družbe Slovenije, Hrvaške in Srbije

V februarski analizi primerjamo gospodarske družbe iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki so bile dostopne v Bisnode podatkovni bazi (samostojni podjetniki niso bili zajeti). Demografski podatki in poslovni pregled za poslovno leto 2011 so pokazali da je gospodarstvo v Sloveniji še vedno v opazni prednosti, a tako Hrvaška kot Srbija v nekaterih parametrih prednjačita pred pregovorno podjetnejšo in uspešnejšo Slovenijo.

Še vedno imamo največ gospodarskih družb na prebivalca, povprečna slovenska gospodarska družba ustvari največ prihodkov – tudi na prebivalca, najvišji imamo dobiček na prebivalca, najboljšo dodano vrednost na zaposlenega, najvišje plače, hkrati pa beležimo najvišji odstotek družb, ki imajo majhno verjetnost neuspeha. Imamo tudi najmanj družb z visoko stopnjo zadolženosti. Toda po drugi strani imamo manj podjetij z nizko zadolženostjo kot Hrvaška in Srbija. Slovenske družbe so na zadnjem mestu po dobičku (skupno in v povprečju), enako velja za število zaposlenih. Poglejmo najzanimivejše rezultate tudi podrobneje.

Največ gospodarskih družb na Hrvaškem, največ gospodarskih družb na prebivalca pa v Sloveniji

Ob koncu leta 2012 je bilo največ gospodarskih družb registriranih v hrvaškem, nato v srbskem, najmanj pa v slovenskem gospodarstvu. Če primerjamo število prebivalcev na eno družbo, pa je vrstni red ravno obraten. Čeprav hrvaško gospodarstvo beleži največ gospodarskih družb, se je njihovo število v primerjavi z letom 2010 znižalo za skoraj 2 odstotka. V slovenskem gospodarstvu se je število gospodarskih družb povečalo za 10,2 odstotka. Enako velja za v srbsko gospodarstvo, kjer je bilo v enakem primerjalnem obdobju za 5,8 odstotkov več družb.

Opomba: Št. gospodarskih družb je prikazano na dan 31. 12. 2012. Število prebivalcev na gospodarsko družbo je prikazano na dan 31. 12. 2012 oz. 1. 1. 2013. Vir števila prebivalcev: Eurostat.

V Sloveniji imamo na vsakega 32. prebivalca eno gospodarsko družbo, v Srbiji pa le na vsakega 69. prebivalca. Iz tega bi lahko sklepali, da je Slovenec enkrat podjetnejši kot Srb.

Največ prihodkov na prebivalca slovenske družbe, najmanj pa srbske

Gospodarske družbe so na Hrvaškem skupno ustvarile največ prihodkov, sledijo slovenske in srbske. Po prihodkih povprečnega podjetja največ ustvari slovenska družba – 1.383.587.08 evra, sledi ji srbska z 865.824,23 evra, najmanj pa hrvaška z 837.842,19 evra. Slovenske družbe ustvarijo tudi največ prihodkov na prebivalca – 38.016,24 evra, na Hrvaškem ta znesek znaša 18.1270,17 evra, v Srbiji pa zgolj 9.918,85 evra. Ugotovili smo še, da so v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 slovenske in srbske družbe prihodke povečale (prve za 9,5, druge pa za 18,1 odstotka), hrvaškim pa so se ti znižali za 0,1 odstotka.

Povprečna slovenska družba je ustvarila za 60 odstotkov več prihodkov kakor srbska, ta pa za 3 odstotke več kakor hrvaška.

Opomba: Skupni prihodki ter povprečni prihodki na gospodarsko družbo so izračunani iz finančnih izkazov iz leta 2011. Prihodki na prebivalca: skupni prihodki, deljeni z vsemi prebivalci. Vir števila prebivalcev: Eurostat.

Slovenske družbe najnižji dobiček – a najvišji na prebivalca

Največ dobička so v obravnavnem obdobju skupno ustvarile srbske družbe, sledijo hrvaške, najmanj pa slovenske. Tudi po dobičku, ki ga ustvari povprečna družba, gre najbolje srbski družbi – ta je namreč znašal skoraj 10.000 evrov, v hrvaški 6.000 evrov, v slovenski pa 5.500 evrov. Po dobičku na prebivalca največ ustvarijo slovenske družbe – 150,7 evrov. Sledijo hrvaške s 132,8 evrov ter srbske s 114,5 evrov. V primerjavi z letom 2009 so dobiček povečale hrvaške družbe – za 3,8-krat, srbskim je za razliko od prejšnjih dveh let končno uspelo prikazati dobiček, slovenske pa še niso uspele povečati dobička iz 2009.

Opomba: Skupni dobiček in povprečni dobiček na gospodarsko družbo sta izračunana iz finančnih izkazov iz leta 2011. Dobiček na prebivalca je skupni dobiček, deljen z vsemi prebivalci. Vir števila prebivalcev: Eurostat. Donosnost kapitala (ROE) je izračunana iz finančnih izkazov iz leta 2011 in pove, koliko prinese en vložen evro.

Srbske družbe so skupno ustvarile 42 odstotkov več dobička kot hrvaške, te 88,5 odstotkov več kot slovenske.

Slovenske družbe v povprečju z najmanj delavci, a z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega

Srbske gospodarske družbe skupaj zaposlujejo največ delavcev, najmanj pa slovenske.Tudi povprečna srbska družba ima največ zaposlenih – 11, sledi hrvaška z 9 in Slovenija z 8 zaposlenimi. Najslabše plačani v povprečju so v hrvaških družbah – 450,7 evrov, najbolje pa v slovenskih – 1.218,91 evrov Srbski delavci v povprečju prejmejo 565,39 evra mesečno. Po plačilu povprečne najemnine enosobnega stanovanja v centru mesta slovenskim in srbskim delavcem ostane približno 60 odstotkov plače, hrvaškemu pa le 35,5 odstotkov.

Slovenske družbe ustvarijo tudi najvišjo dodano vrednost na zaposlenega – 38.072,76 evrov, sledijo hrvaške z 27.826,05 evra in srbske, kjer ta vrednost znaša komaj 1.682,46 evra. Naše družbe imajo tudi največ prihodkov na zaposlenega - 173.184,61 evrov, najmanj pa srbske – le 80.881,54 evrov.

Opombe: povprečna mesečna plača = neto strošek plač izkazanih v finančnih izkazih iz leta 2011, deljeno z 12 mesecev. Dobljeno vrednost se deli s številom zaposlenih. Podatek je podan samo za gospodarske družbe, razpoložljive v podatkovni bazi Bisnode. Dodana vrednost na zaposlenega in prihodek na zaposlenega sta izračunana iz finančnih izkazov iz leta 2011. Skupno in povprečno št. zaposlenih sta izračunana na podlagi oddanih ur za finančne izkaze iz leta 2011. Skupna dodana vrednost na zaposlenega je izračunana iz finančnih izkazov iz leta 2011 in je deljena s skupnim št. zaposlenih.

Slovenske družbe v povprečju izplačujejo 2,2-krat višjo mesečno plačo kot srbske družbe, toda slovenski delavec si zanjo lahko privošči le za 1,7-krat več kapučinov mesečno kot srbski.

Sedem kazalcev mesečnega poslovnega utripa

VsebinaOktoberNovemberDecember
Indeks dec12/nov12Indeks dec12/dec11
Ustanovitve gospodarstev 1.949 1.514 1.046 69 86
Insolvenčni postopki * 1.659 1.732 2.223 128 167
Osebni stečaji potrošnikov 88 61 52
85 58
Število blokiranih subjektov 3.890 3.089 2.385 77 183
Število narokov 3.214 3.099 2.035 66 79
Povprečne točke tveganja ** 44 44 44
99 100
Povprečni dnevi zamude ***




* Vključuje stečaje pravnih oseb, prisilne poravnave, likvidacije in izbrise

** Točke tveganja, ki jih po lastni metodologiji izračunava družba Bisnode, temeljijo na 20 podatkih, zajetih iz štirih segmentov: finančnih in demografskih podatkov, plačilnih navad podjetij ter javno dostopnih podatkih o tožbah, blokadah itn. Statistični model izračunava verjetnost propada podjetja v naslednjih 12 mesecih. Točke tveganja se gibljejo od 0 do 100, višja vrednost pomeni nižje tveganje stečaja v letu dni.

*** Plačilne navade nam povejo, kakšna je povprečna plačilna disciplina v slovenskem gospodarstvu.

Vir: gvin.com

Gibanje BDP v Sloveniji

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu.

Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih za obdobje dveh let. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in število delovnih dni.

Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezana na tuje povpraševanje, je bila ob koncu 2012 podobna povprečni ravni leta, poslabšali pa so se kazalci, vezani na domače povpraševanje. Vir: UMAR.

Gibanje rasti cen

Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za merilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakup predmetov končne porabe doma in v tujini.

Inflacija v Sloveniji

Grafikon prikazuje letno in mesečno stopnjo inflacije.

Cene življenjskih potrebščin so se decembra 2012 v primerjavi z novembrom znova znižale, v primerjavi z decembrom 2011 pa so bile višje za 2,7 odstotkov. Vir: UMAR.

Primerjava inflacije v Sloveniji in EU

Spodnji grafikon prikazuje mesečno stopnjo inflacije v Sloveniji in EU v zadnjih 12 mesecih.

Inflacija v območju evra je v decembru 2012 po pričakovanjih znašala 2,2 odstotka. Vir: Eurostat.

Vir: Bisnode Bilten februar 2013

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Želite izvedeti več? Vprašajte na forumu! Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas!

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!