Mobing na delovnem mestu [članek]

Avtor Maja Borštnik — 20.02.2012
Komentiraj!
Izraz »mobbing« je skoval avstrijski etnolog Lorenz in v svojem izvirniku predstavlja posebno obliko živalskega obnašanja. V živalskem svetu lahko denimo tipični mobing opazujemo pri pticah, ko spuščajo nekakšne alarmne glasove z namenom pregnati vsiljivca.
Mobing na delovnem mestu [članek]

Mobing na delovnem mestu (Vir slike: sxc.hu)

V poslovnem smislu se izraz »mobing« najpogosteje uporablja v zvezi z zlorabami v delovnem okolju. Mobing ima več pojavnih oblik. V ZDA je znana oblika mobinga t.i. »stuffing«, ki je neke vrste mobing v nasprotno smer, njegov cilj pa je v izločitvi nepriljubljenga šefa iz delovnega okolja.

Če se skoncentriramo na mobing na delovnem mestu, se ta spozna po tem, da je določena oseba izpostavljena sistematičnim in dalj časa trajajočim napadom ene ali več oseb, z namenom, da se jo izrine iz delovnega mesta. Medtem, ko so takemu nasilju izpostavljeni ranljivejši delavci, predvsem tisti z nižjo izobrazbo, pa so žrtve mobinga v pravem pomenu besede najpogosteje kvalitetni delavci, ki štrlijo iz povprečja s svojo inteligentnostjo, originalnostjo in kreativnostjo.

V Sloveniji je v pravnem smislu mobing prepovedan na več ravneh. Temeljna prepoved mobinga je določena že v Ustavi RS. Na delovnopravni ravni je mobing prepovedan v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), od leta 2008 dalje pa je reguliran tudi na kazenskopravni ravni, saj se ga lahko pod določenimi pogoji šteje za kaznivo dejanje in sicer kot šikaniranje na delovnem mestu.

Več o tem si preberite v članku Mobing na delovnem mestu >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice