MP intervju: Blestenje v raziskovanju človeških celic

Avtor Urša Eva Pucelj — 20.01.2015
Komentiraj!
Tilen Kranjc, ki je trenutno v procesu zaključevanja svojega doktorata iz sfere bioinformatike in sistemske biologije, v prvi vrsti blesti v raziskovanju človeških celic. Njegovi načrti so zastavljeni velikopotezno, saj je že kot študent z veterinarjem Miho Šavcem odprl start-up podjetje.
MP intervju: Blestenje v raziskovanju človeških celic

MP intervju: Blestenje v raziskovanju človeških celic (Vir slike: Bigstockphoto.com)

Razvila sta namreč aplikacijo za pameten nadzor črede na kmetiji. Pa ne v Sloveniji, temveč kar v Dublinu!

Študij farmacije v Ljubljani je sedaj 30-letni Tilen Kranjc namreč nadgradil z izobraževanjem v mednarodnih vodah, kjer se v svojem doktoratu na University College Dublin loteva raziskovanja človeških celic z robotskim mikroskopom.

Za začetek me zanima, kakšne so pravzaprav signifikantne razlike in pa tudi vzporednice med načinom študija pri nas in v mestu, ki ga nekateri označujejo tudi za prestolnico Guinnessa? 

Razlik med študijem je veliko, prav tako pa tudi vzporednic. Prva velika razlika je šolnina. Študij na Irskem stane, za eno leto študent odšteje slabih 6000 evrov. Nekaj se sicer povrne v obliki davčnih olajšav, vsekakor pa je to velika investicija. Ena od pozitivnih razlik je tudi mednarodno okolje, saj kar četrtina študentov in osebja prihaja iz tujine.

Naša univerza tudi zelo veliko vlaga v razvoj inovacij. Poleg inkubatorja imamo tudi Akademijo inovativnosti, kjer študente, predvsem podiplomske, učijo, kako iz sebe izvleči t.i. 'inovativnostni' potencial. Sodelovanje v tem programu je zelo pozitivna izkušnja, uporabna tako za bodoče podjetnike kot akademike. Na našem inštitutu imamo tudi t.i. hišnega podjetnika, ki pomaga raziskovalcem pri prenosu tehnologije. Je pa tudi res, da so Irci malo bolj “mahnjeni” na denar, čeprav iskreno povedano ne znajo ravno dobro ravnati z njim. Univerze so tudi precej drugače organizirane, veliko se da na povezovanje med študenti, z alumni klubi pa tudi ohranjajo zelo tesne stike. Veliko donacij namreč prejmejo prav od bivših študentov. Ena od negativnih razlik pa je gotovo to, da je študij precej lažji kot v Sloveniji, pa tudi študenti imajo nižji nivo znanja. Vsaj na dodiplomskem nivoju. 

Vabljeni k branju celotnega intervjuja >>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice