Nadure pri obračunu plače

Avtor Saba Resnik — 15.03.2011
Komentiraj!
Predstavljamo vam nekaj vsebin seminarja Osnove obračuna plač (v teoriji) avtorice Jane Blažič. Izvedeli boste več o nadurnem delu - kdaj ga delodajalec lahko uvede in kakšne so zakonske omejitve - in kateremu delavcu po zakonu delodajalec ne sme nalagati nadurnega dela.
Nadure pri obračunu plače

Nadure pri obračunu plače (slika: sxc.hu).

Kako je nadurno delo obdavčeno?

Nadurno delo je obdavčeno s prispevki za socialno varnost ter dohodnino in se šteje v pokojninsko osnovo, vendar le do zakonsko predpisanega števila ur. V kolikor bi nadurno delo preseglo predpisano višino, je od tega še vedno potrebno obračunati prispevke in dohodnino, kljub temu pa ta presežek ur nad zakonsko določeno višino ne bi povečeval pokojninske osnove.

Kaj je nadurno delo in kdaj lahko nadure delodajalec uvede?

Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa. Delo preko polnega delovnega časa lahko delodajalec uvede le v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih:

  • v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
  • kadar je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
  • v kolikor je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in
  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Nadurno delo je po Zakonu o delovnih razmerjih omejeno na:

  • največ 8 ur na teden,
  • največ 20 ur na mesec in
  • največ 180 ur na leto.

Zakon določa tudi omejitve glede zaposlenih, katerim se nadurnega dela ne sme naložiti:

  • delavki ali delavcu v skladu z določbami ZDR zaradi varstva nosečnosti in starševstva,
  • starejšemu delavcu,
  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
  • delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje,
  • delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare,
  • delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

 

Vir: Blažič, Jana. Osnove obračuna plač (v teoriji). Poslovni.saop.si.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!