Nastja Mulej – esencialni pomen kreativnega razmišljanja

Mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka metod kreativnega razmišlja po dr. Edwardu de Bonu v Sloveniji, razkriva, da so ljudje iz gospodarstva prvi, ki v omenjenih metodah vidijo visoko vrednost in korist zase.
Nastja Mulej – esencialni pomen kreativnega razmišljanja

Nastja Mulej – esencialni pomen kreativnega razmišljanja, na fotografiji Nastja Mulej in dr. Edward de Bono (Vir fotografije: osebni arhiv Nastje Mulej)

Mag. Nastja Mulej kot edina licencirana trenerka metod kreativnega razmišlja po dr. Edwardu de Bonu v naši državi, za bolj ustvarjalno in sistematično razmišljanje uporablja metodo Šest klobukov razmišljanja, za generiranje čim večjega števila svežih idej Lateralno razmišljanje, za beg iz zapletenosti pa metodo Enostavnost. Te so namenjene vsem, a ljudje iz gospodarstva so prvi, kot poudarja Mulejeva, ki vidijo v njih vrednost in korist zase.

Po “učenju na tuj račun” čas za realizacijo lastnih idej

S svojim samostojnim delovanjem izvajanja tehnik po dr. Edwardu de Bonu je Mulejeva začela po 15-ih letih službovanja drugim, »čemur lahko rečemo tudi učenje na tuj račun,« se pošali in doda, da je bila tudi pred zagonom lastnega podjetja bolj samostojna in neodvisna, morda včasih kar oseba 2s posebnim statusom”.

»V času, ko sem bila na porodniških dopustih, sem se poglabljala v de Bonove metode razmišljanja, za katere sem si prislužila licenco leto poprej in leta 2009 sem vedela, da je točno to tisto, kar me najbolj zanima. Hkrati pa tudi mislila, da bom s tem postala gospodarica svojega časa in … časa svojih otrok. No, pri tem slednjem sem se rahlo zmotila, kajti podjetnik je žrtev svoje strasti in tako sem kmalu začela delati vsaj enako veliko ur kot prej, res pa je, da verjetno bolj učinkovito, torej več,« pojasnjuje trenerka timov in inovativnih skupin.

Širok razpon ciljne skupine: timi v podjetjih, učitelji, vodje razvojnih oddelkov in člani inovativnih skupin, inženirji ter IT-jevci

Ko je začela z de Bonovimi tehnikami, je kot ciljno skupino videla predvsem time v podjetjih. »Seveda, ko si odvisen od trga, moraš znati dobro sodelovati in nenehno imeti sveže ideje, sicer ne obstaneš. Tako sem delala v podjetjih in za podjetja in še danes se v tej svetovalsko-trenerski funkciji počutim kot riba v vodi,« pojasnjuje Mulejeva (na sliki levo, osebni arhiv).

Dr. Edward de Bono se mudi v Sloveniji >>

Šele leta 2010, ko je de Bona prvič povabila predavati v Slovenijo širši množici ljudi, pa je na njegovem predavanju slišala, da je orodja najprej razvil za poučevanje razmišljanja otrok: »Seveda, dokler nimaš svojih otrok, te prihodnost ne zanima tako zelo. Takrat pa sem vedela, da je to tisto, kar moram narediti: pridobiti še njegovo znanje za poučevanje otrok in to razširiti po slovenskih šolah.«

Tako se je danes izkazalo, da njeno ciljno skupino predstavljajo  tako vzgojitelji in učitelji, vodje razvojnih oddelkov in člani inovativnih  skupin, inženirji in IT-jevci kot tudi računovodje in zavarovalničarji. Mulejeva pojasni: »Skupno imajo eno samo zadevo: zavedajo se, da se lahko, in da se morajo naučiti skrajšati sestanke, izogniti konfliktom, učinkovito sodelovati z drugimi člani tima, nenehno razmišljati o spremembah in novostih, biti ustvarjalni in domiselni, postati tolerantni in prilagodljivi. Imeti željo in motivacijo, da se naučijo razmišljati in postati operativni!«

»Na ustvarjanju novosti in dobrega delovnega vzdušja ni ničesar “mehkega”«

Mulejeva opaža, da k njej žal ne hodi dovolj vodij – ti namreč pošiljajo svoje zaposlene, »sami pa kot da ne najdejo časa, misleč da gre za ‘mehke veščine’. A na ustvarjanju novosti in dobrega delovnega vzdušja ni ničesar mehkega,« je jasna trenerka.  

Prav tako pri njej še ni bilo politikov: »Želim si namreč naučiti konstruktivno razmišljati poslance državnega zbora, da bodo predstavljali vzor, ne sramote. Dokler menijo, da so tradicionalna orodja razmišljanja: presojanje, analiziranje, kritiziranje, argumentiranje in predalčkanje dovolj, tako dolgo se ne bomo premaknili iz blata, v katerega so nas spravili. Izhajajo namreč iz lastne resnice, za katero mislijo, da je objektivna, in se ne zavedajo, da temelji na njihovih zaznavah, pridobljenih izkušnjah, privzgojenih vrednotah, skritih osebnih ciljih in lastnem razpoloženju.«

»Kreativno razmišljanje bi moralo biti pogosteje predstavljeno tudi v medijih«

Prav tako bi si želela, da bi bilo kreativno razmišljanje pogosteje predstavljeno v medijih: »Da bi v Cicibanu imeli poleg nalog za otroke, pri katerih morajo najti en in pravilni odgovor, tudi takšne vaje za otroke, kjer bi od njih pričakovali množico različnih odgovorov – da bi vadili tudi divergentno razmišljanje, ne samo logičnega. In da na televiziji ne bi predvajali razprav in debat v slogu za in proti, ampak bi v slogu ‘Šest klobukov’ isto zadevo preučili z različnih zornih kotov tisti, katerih stališča si nasprotujejo. Ali da bi tekmovali, kdo se spomni več svežih, čeprav še neizvedljivih različic.«

Ključne lastnosti inovativne organizacije

Ko se že osredotočamo na pomen kreativnega razmišljanja, ste se sami kdaj vprašali, kakšne lastnosti mora imeti organizacija, da jo označimo za inovativno? »Inovativna organizacija spoštuje ustvarjalnost in pogum,« pojasni strokovnjakinja za tovrstno področje, tu pa morajo po njenem mnenju zaposleni tudi znati generirati ideje in imeti možnost, da to tudi redno počno.

»In to ne idej, ki ostanejo na papirju, ampak idej, od katerih jih vsaj nekaj naleti na implementacijo. V inovativni organizaciji imajo zaposleni zaupanje in svobodo, ker se ostali zavedajo, da vsi po svojih najboljših močeh zasledujejo skupni cilj organizacije, cilj, ki jih povezuje. To mora biti tudi organizacija, ki dovoljuje tveganje. Kot pravi Dimis Michaelides, pri katerem sem poleti dobila licenco za Umetnost inoviranja: ‘Čestitaj za uspeh, proslavi napake, kaznuj nedejavnost’. Samo tam, kjer dovoljujejo napake, si bodo ljudje upali narediti kaj neustaljenega,« entuziastično pove Mulejeva.

»Idejniki se ukvarjajo s pridobivanjem svežih zamisli, njihovo žetvijo ter udejanjanjem«

Pri tem je pomembna tudi vloga t.i. menedžerja za ideje, ki se ukvarja z idejami kot s pomembnim virom organizacije, edinim neusahljivim virov. »Kot se finančniki ukvarjajo s krediti, bi se ‘idejniki’ lahko ukvarjali s pridobivanjem svežih zamisli, njihovo žetvijo ter udejanjanjem. Ljudje smo ustvarjalna bitja in zares zadovoljni smo pri delu le, če lahko ustvarjamo nekaj po lastni zamisli oziroma nekaj, v kar res verjamemo. To je edina motivacija, ki deluje na ljudi. Zato je naloga idejnika, da vzpostavlja in vodi postopke, ki omogočajo, da se zamisli, invencije in potencialne inovacije slišijo in presojajo, ter strukture, ki bi omogočale izbor le-teh in odločitve za naprej,« še izvemo.

Nasvet za oblikovanja povsem unikatne karierne poti

Nastja Mulej je sedem let intenzivno delala tudi s študenti in tam mladim vedno svetovala, naj delajo čim več in čim bolj raznolike stvari ter denar, ki ga tako zaslužijo, porabijo za čim več potovanj, s čim manjšim proračunom. »Na ta način ugotoviš, v čem si dober in v čem nisi, spoznaš množico različnih ljudi, ki so ti všeč ali pa sploh ne, spoznaš, kako malo v resnici potrebuješ za lastno udobje, ter pogledaš čez lastni plot. Po nekaj letih nabiranja izkušenj, znanj in povezav z ljudmi, se ti počasi začne kristalizirati, kaj je tisto nekaj, v čemer si dober, in česar ne dela nihče drug, vsaj ne tako dobro kot ti. Na neki točki v življenju se ti vse stvari, ki si jih opravljal, in vsi ljudje, ki si jih spoznal, nekako povežejo v nekaj smiselnega. Je pa potrebno biti potrpežljiv, vztrajen in deloven, ter poleg svoje stroke poznati vsaj osnove trženja, digitalnih medijev in računovodstva. Osnove so dovolj – ker ne boste delali vsega, samo tisto, kar ljubite, a morate se znati pogovoriti s tistimi, ki jih boste najeli, da namesto vas delajo stvari, ki vam ne gredo od rok,« je Nastjin izjemen nasvet in popotnica vsem mladim, ki iščejo svoj unikatni prostor pod soncem našega postmodernega časa. 

Izvijanje iz primeža negativnih misli

Vse pogosteje pa se v času vsesplošne krize sprašujemo, kako se izviti iz primeža negativnih misli, sploh na področju službe in dela ter padamo v obup ob visoki stopnji nezaposlenosti, predvsem mladih. »Stisniti je potrebno zobe, pozabiti na ‘kaj, če’ in skočiti v mrzlo vodo. Tisti, ki so si upali, so uspeli. Morda ne prvič niti drugič, a vsakič so se naučili več in ko so skočili tretjič, so že znali plavati. V resnici je dela tudi v Sloveniji ogromno, je pa potrebno biti pripravljen delati – tudi stvari, ki niso v skladu s cono udobja ali z diplomo in kratkoročno morda ne prinašajo toliko denarja, kot ga mlad človek dobi pri lastnih starših. Biti podjetnik pomeni tudi, da si mojster kombinatorike ter psihično izjemno močan, saj odgovarjaš za veliko stvari, hkrati pa to pomeni tudi, da si samostojen in neodvisen, kar je najlepša stvar na svetu,« s svojim razmišljanjem še postreže inovativna podjetnica.

Oznake: , ,