Nizke cene surovin še naprej ogrožajo globalno ekonomijo

Avtor Maja Borštnik — 03.05.2016
Komentiraj!
V prvem letošnjem Biltenu za Južne trge so se v podjetju Bisnode osredotočili na problematiko nizkih cen surovin. Te bi utegnile dodobra spremeniti ekonomsko moč posameznih držav in še nadalje zmanjšati BDP nekaterih velikih držav, predvsem Kitajske, Indije, Rusije, Brazilije in J. Afrike.
Nizke cene surovin še naprej ogrožajo globalno ekonomijo

Nizke cene surovin še naprej ogrožajo globalno ekonomijo

Globalno trgovanje je močno odvisno od različnih dejavnikov, kot so na primer ekonomske krize, politični nemiri ter naravne nesreče. A kot je bilo ugotovljeno v raziskavi Dun & Bradstreet in razkrito v poročilu Global Economic Outlook 2020, je tveganje v poslovnem svetu dandanes precej večje kot pred dvema desetletjema. Poglejmo si, kakšne so napovedi za ekonomijo za posamezne kontinente do leta 2020:

(1) Evropa: Po napovedih strokovnjakov bi v prihodnjih nekaj letih lahko prišlo do izstopa Velike Britanije iz Evropske unije ter do izključitve Grčije iz evroobmočja. Zaradi begunske krize bi se utegnile zapreti meje. 

(2) Severna Amerika: Severnoameriška regija velja za eno najmanj tveganih, analitiki tudi v prihodnjih letih zanjo napovedujejo stabilno rast BDP ter ohranitev moči dolarja.

(3) Latinska Amerika: Napovedi za to območje niso rožnate; BDP se bo tu tudi v prihodnje slabšal, ekonomski trendi bodo še naprej negativni, večala se bo stopnja pesimizma med prebivalci, utegne se poslabšati tudi stopnja inflacije.

(4) Vzhodna Evropa in Centralna Azija: Strukturne spremembe imajo negativen vpliv na poslovno okolje, a prinašajo dolgoročne priložnosti za rast. Po napovedih strokovnjakov se bo ekonomska rast upočasnila, predvsem po zaslugi nižjih cen energentov. 

(5) Bližnji vzhod in Severna Afrika: Gre za regijo, ki se močno zanaša na gibanje cen energentov, sooča pa se tudi z nekaterimi drugimi težavami: nestabilnim poslovnim okoljem, korupcijo, kršenjem zakonov, nizko stopnjo varnosti... V prihodnjih letih se napoveduje rast cen energentov, kar bi situacijo izboljšalo.

(6) Azija in Pacifik: V tej regiji je trenutno zelo malo investicij (predvsem na Japonskem). V prihodnosti bo večje tveganje za regijo prineslo prezadolževanje kitajskih podjetij ter pretirano investiranje v industrije z energenti na Kitajskem.

(7) Podsaharska Afrika: V zadnjih dveh letih so cene energentov tu precej upadle, kar bi v prihodnosti lahko negativno vplivalo na stopnjo inflacije ter na moč domačih valut.

Modra sličica predstavlja trenutno stanje, zelena pa napoved do leta 2020 (Vir slike: Dun & Bradstreet)

Pri Dun & Bradstreet so analizirali tudi indeks globalnega tveganja za poslovanje. Njegove vrednosti znašajo med 0 in 100, pri čemer 0 predstavlja nično, 100 pa najvišjo stopnjo tveganja. Če smo še leta 1994 živeli v svetu z indeksom 25, je ta danes precej višji in znaša okoli 80. Ali povedano z drugimi besedami: tveganje se je več kot podvojilo, predvsem zaradi stanja v azijsko-pacifiški ter vzhodno-centralni Evropski regiji.

Indeks CIPS GRI narašča (Vir slike: Dun & Bradstreet)

Kot že rečeno: leto 2016 je bilo in bo zaznamovano z nenavadno nizkimi cenami energentov, kot so surova nafta, zemeljski plin, premog, železova ruda, aluminij, baker, cink in bombaž. 

Cene zemeljskega plina so bile nazadnje tako nizke leta 1991, cene surove nafte in zemeljskega plina leta 2003, premoga leta 2004, bakra leta 2005, železa leta 2007 ter cinka leta 2009. 

Cene energentov so precej upadle (Vir slike: Dun & Bradstreet)

V prihodnjih nekaj letih bo tveganje še naraščalo, predvsem zaradi naslednjih dejavnikov: 

  • nizke cene energentov bodo prinesle spremembe v ekonomski moči posameznih držav; 
  • BDP Kitajske, Indije, Rusije, Brazilije in Južne Afrike bo upadel;
  • v svetu bo manj povpraševanja po kitajskih proizvodih, kar bo negativno vplivalo tudi na države, ki se zanašajo na ekonomijo Kitajske;
  • nadaljnje neupoštevanje mednarodnih dogovorov bi utegnilo negativno vplivati na poslovanje velikih korporacij;
  • klimatske spremembe bodo negativno vplivale na BDP najbolj ogroženih držav ter tudi širše regije.

Več si preberite v Bisnode Biltenu april 2016.

shranjeno pod:
Prijavi se na e-novice!