Novela ZGD-1D obeta določene omejitve pri poslovanju

Avtor Jure Mercina — 16.05.2011
Komentiraj!
Dne 18.5.2011 se začne uporabljati Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Novela naj bi odpravila nasprotje interesov vodstva družbe pri sklepanju gospodarskih poslov z drugimi družbami, v katerih imajo člani vodstva ali njihovi ožji družinski člani predpisan lastniški delež.
Novela ZGD-1D obeta določene omejitve pri poslovanju

Novela ZGD-1D obeta določene omejitve pri poslovanju (slika: sxc.hu).

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 33/2011 je bil objavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1D), ki se začne uporabljati 18.5.2011. Novela ZGD-1D naj bi odpravila nasprotje interesov vodstva družbe pri sklepanju gospodarskih poslov z drugimi družbami, v katerih imajo člani vodstva ali njihovi ožji družinski člani predpisan lastniški delež, pri čemer pa se odpirajo določene dileme in vprašanja glede uporabe novih določb v praksi.

Namen novele ZGD-1D je bil odpraviti nasprotje interesov pri sklepanju poslov, do katerih prihaja pri vsakodnevnem poslovanju. Po noveli ZGD-1D bo tako lahko od 18.5.2011 dalje poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo sklenil pravni posel z drugo družbo, v kateri:

  • ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali
  • je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali
  • je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi,

le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe.

Če družba nima nadzornega sveta ali upravnega odbora, mora soglasje dati skupščina. Član organa, ki odloča o soglasju, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov ožji družinski član družbenik ali tihi družbenik družbe, s katero se sklepa posel ali je udeležen na dobičku te družbe na katerikoli drugi pravni podlagi.

V kolikor delež v drugi družbi ne dosega desetine osnovnega kapitala, potem soglasje ni potrebno, je pa potrebno v roku treh delovnih dni po njegovi sklenitvi o tem obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor (če družba nima teh organov, je potrebno obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini).

Za ožjega družinskega člana posameznika se štejejo:

  • zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
  • otroci in posvojenci, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in
  • druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so ji dodeljene v skrbništvo.

Akt o ustanovitvi družbe lahko za sklenitev pravnega posla določi tudi strožje omejitve.

Sankcije

Novela ZGD-1D kot sankcijo, če soglasje k sklenitvi posla v nasprotju z zakonom ni bilo dano, določa ničnost pravnega posla. V primeru ničnost mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi takega pravnega posla. V kolikor vračilo ni več mogoče oziroma narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotju vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, s katero je ugotovljena ničnost.

Poleg ničnost predstavlja sklenitev tovrstnega pravnega posla brez soglasja oziroma obvestila o njegovi sklenitvi pravnega tudi prekršek, po katerem se kaznuje poslovodstvo, prokurista ali izvršnega direktorja družbe z globo od 4.000 do 5.000 evrov.

Vprašanja in dileme glede uporabe novele ZGD-1D v praksi

Novela ZGD-1D pred začetkom uporabe prinaša določene dileme glede njene uporabe v praksi. Iz določb je tako razvidno, da se omejitve pri sklepanju pravnih poslov nanašajo zgolj na gospodarske družbe, kar pomeni, da v primeru sklepanja pravnih poslov z drugimi subjekti (npr. zavod) soglasje oz. obveščanje načeloma ne bi bilo potrebno.

Se pa po drugi strani kažejo določene dileme pri sklepanju pravnih poslov med povezanimi osebami. Opišemo lahko situacijo, ko so družbeniki družbe d.o.o. osebe A, Y, in Z (vsaka ima 33,33% poslovni delež), njen direktor pa je oseba A. Družba želi skleniti pravni posel z drugo družbo, v kateri imajo osebe A,Y in Z vsaka po 15% poslovni delež, preostali delež pa obvladujejo tretje osebe.

Po določbah novele ZGD-1D bi direktor A za sklenitev pravnega posla potreboval soglasje skupščine družbe, ki jo sestavljajo družbeniki A, Y in Z. Ker so vsi člani skupščine hkrati udeleženi tudi na dobičku druge družbe, po določbah novele ZGD-1D ne smejo odločati o soglasju k sklenitvi posla – torej je pravni posel v vsakem primeru ničen. Postavlja se vprašanje, ali tako omejevanje pri sklepanju pravnih poslov morda ni preveč restriktivno in preveč posega v pogodbeno svobodo strank.

Vir: Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1D, Uradni list RS št. 33/2011)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!