Obvezni pobot ima pomanjkljivosti

Avtor Maja Borštnik — 19.05.2011
Komentiraj!
Vse manj gotovinskih plačil, vse več poravnavanja obveznosti prek pobotov in posledično zmanjševanje razpoložljivih sredstev za poslovanje ter podaljševanje plačilnih rokov so prvi konkretni rezultati obveznega večstranskega pobota, ki jih čuti gospodarstvo.
Obvezni pobot ima pomanjkljivosti

Obvezni pobot ima pomankljivosti.

V Banki Slovenije so mnenja, da ukrep obveznega večstranskega pobota ne bo rešil težav, saj poboti omogočajo podjetjem skrčiti obseg terjatev in obveznosti, ne da bi za to uporabljali denarna sredstva.

Podjetja so prezadolžena glede na razpoložljiv kapital in posledično trpijo za pomanjkanjem sredstev za tekoče poslovanje, tega pa obvezni pobot ne bo omilil zaradi relativno majhnega obsega uspešno rešenih pobotov v razmerju do obveznosti podjetij na razpoložljivost sredstev za poslovanje.

Drugačne so tudi izkušnje podjetij. V Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da so opazili poslabšanje likvidnostne situacije, saj kupci, ki so plačevali redno, zdaj zadržujejo plačila, ker čakajo na obvezni pobot, "bivši dobri plačniki" pa jih prijavljajo še v neobvezne elektronske kompenzacije.

V živilskopredelovalnih podjetjih so občutili podaljševanje plačilnih rokov. Trgovci naj bi roke že začeli podaljševati na 120 dni, v primeru hitrejšega plačila pa zahtevali popuste. Poleg tega, da rok uporabe živilskih izdelkov, kot so mlečni izdelki in izdelki iz žit, načeloma ne dosega štirih mesecev, ta živilskopredelovalna podjetja svojih obveznosti do kmetov in zadrug tudi ne morejo prijaviti v pobot, medtem ko njihovi kupci svoje obveznosti lahko.

V Žitu so zasledili določene plačnike, ki so doslej obveznosti poravnavali v dogovorjenih rokih, poslej pa jih bodo prijavljali v pobot in bodo šele po pobotu poravnali morebitne neporavnane obveznosti. Nasprotno v Drogi Kolinski niso opazili ne zmanjšanja likvidnosti ne podaljševanja plačilnih rokov.

Predstavniki gospodarske, obrtne in trgovinske zbornice ter zbornic računovodskih servisov in davčnih svetovalcev so ministrstvu za finance Francu Križaniču že poslali predlog izboljšav sistema obveznega večstranskega pobota in samega zakona, ki ureja plačilno nedisciplino.

Predlagajo omejitev zneska, ki ga je treba objaviti v pobot, na 420 evrov, maksimalni plačilni rok, ki ga zakon omejuje na največ 120 dni, pa naj se črta. Želijo konkretno določitev inšpektorskih organov in vključitev podjetij v prisilni poravnavi ter da se Davčni upravi RS onemogoči zahtevo po izvzemanju določenih prijavljenih obveznosti iz pobota.

Finančno ministrstvo je pristalo na zahtevo po določitvi presečnega datuma, ki bo določal, katere obveznosti se morajo vključiti v obvezni pobot, vse ostale pripombe pa "bodo preučili".

Vir: Svenšek, Katja. Učinki urejanja plačilne nediscipline - zmanjšana likvidnost in daljši plačilni roki. Dnevnik, 18.5.2011.

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice