Odgovor strokovnjaka: Delo na črno

Avtor Nejc Setnikar — 27.06.2015
Komentiraj!
V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili, kaj je delo na črno in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da oseba opravlja delo na črno. Slednje bomo ponazorili s primeri iz prakse. Na koncu pa še prikazali razpon glob za opravljanje dela na črno.
Odgovor strokovnjaka: Delo na črno

Odgovor strokovnjaka: Delo na črno (Vir slike: freeimages.com)

Vprašanje:

Kaj je delo na črno?

Odgovor:

Za delo na črno gre, kadar:

  • pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
  • samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
  • pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan v register ali nima priglašenega dela, kakor to določa ZPDZC-1 ali drug zakon.

Fizična oseba opravlja delo na črno takrat, kadar nastopa na trgu s pridobitnim namenom, pri tem pa dela ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge civilne pogodbe oziroma druge legalne podlage (npr. osebno dopolnilno delo) ali pa nima registrirane dejavnosti.

Ali gre za delo na črno, če fizična oseba kupi in nato proda izdelek po višji ceni in ga oglašuje?

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne določa, kdaj se prodaja šteje za opravljanje dejavnosti, zato je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nabavi, namenu in obsegu prodaje časovno, količinsko in glede na ustvarjanje dohodka, o organizaciji prodaje, pristopu do kupcev ter ostale okoliščine, ki so običajno izkazane pri prodaji, kot opravljanju dejavnosti.

V primerih, ko gre zgolj za posamično, občasno nadaljnjo prodajo oziroma odsvojitev premoženja (npr. prodaja lastnih oblačil in predmetov, ki jih oseba ne uporablja več), ki je bilo pridobljeno z nakupom ali na kakšen drugačen način (podaritev, dedovanje), se takšna prodaja ne šteje za opravljanje dela na črno.

Ali se za delo na črno šteje tudi to, ko posameznik prinese iz tujine telefon, ga v Sloveniji proda in s tem ustvari dobiček, hkrati pa prodajo oglašuje preko interneta?

Če fizična oseba kupuje telefone z namenom nadaljnje prodaje in doseganja dobička, mora taka oseba ustrezno registrirati dejavnost, v nasprotnem primeru gre za opravljanje dela na črno.

V primeru, ko pa fizična oseba proda telefon, ki ga je primarno kupila za lastno rabo, nato pa se je iz opravičljivih razlogov odločila za njegovo prodajo, se taka prodaja ne šteje za delo na črno.

Ustvarjen prihodek s prodajo ni odločilno dejstvo, od katerega bi bilo odvisno, ali gre za dejavnost prodaje na črno. Posameznik, ki namerava nabavljati blago z namenom nadaljnje prodaje, mora dejavnost ustrezno registrirati.

Preberite tudi: Višje kazni za delo na črno

Kakšna je višina globe za fizično osebo, če opravlja delo na črno?

Za delo na črno se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 7.000 evrov. Kdor stori prekršek iz koristoljubnosti ali pa je pridobljena večja protipravna premoženjska korist, ki presega 5.000 evrov, se lahko kaznuje z globo od 3.000 do 15.000 evrov.

Vir: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z delom na črno (Ministrstvo za finance, FURS)

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice