Odgovor strokovnjaka: Denarno nadomestilo za brezposlenost

Kaj je denarno nadomestilo za brezposelnost, kdaj pripada posamezniku, kako jo uveljavi in kakšni so roki, ki jih mora pri tem upoštevati?
odgovor strokovnjaka

Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.

Vprašanje:

Kaj je denarno nadomestilo za brezposelnost, kdaj posamezniku pripada pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost, kako jo uveljavi in na katere roke mora pri tem paziti?

Odgovor:

Denarno nadomestilo za brezposelnost je oblika socialnega zavarovanja za primer izgube plače oziroma dohodka iz (samo)zaposlitve, ki je namenjeno temu, da posameznik po prenehanju opravljanja dela neko časovno obdobje prejema denarni znesek, ki mu omogoča preživetje do ponovnega vstopa na trg dela.

Pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost ima posameznik, ki ni postal brezposeln po svoji volji ali krivdi. Torej ni dal odpovedi oziroma zaprl podjetje zaradi lastne odločitve.

Posamezniku pravica do denarnega nadomestila pripada šele po določenem času plačevanja prispevkov za socialno varnost (tj. po določenem obdobju (samo)zaposlitve). Do denarnega nadomestila je upravičen tisti:

  • ki je bil pred nastankom brezposelnosti (samo)zaposlen vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (velja za posameznike, starejše od 30 let);
  • ki je bil pred nastankom brezposelnosti (samo)zaposlen vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih (velja za posameznike, mlajše od 30 let);
  • ki ima poravnane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost (ne velja za tiste, ki so bili v delovnem razmerju, pa delodajalec za njih ni plačeval prispevkov);
  • ki se v primernem roku prijavi v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje;
  • kateremu (samo)zaposlitev ni prenehala po njegovi krivdi ali volji.

Koliko časa posameznik prejema denarno nadomestilo?

To je odvisno od tega, koliko časa je bil (samo)zaposlen. Nadomestilo bo posameznik prejemal:

  • 2 meseca, če je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti (samo)zaposlen najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih,

Preberite tudi članek Pri zaposlovanju se nikar ne prenaglite

  • 3 mesece; (samo)zaposlitev traja od devet mesecev do 5 let,
  • 6 mesecev; (samo)zaposlitev traja od 5 do 15 let,
  • 9 mesecev; (samo)zaposlitev traja 15 do 25 let ,
  • 12 mesecev; (samo)zaposlitev traja nad 25 let,
  • 19 mesecev, če je starejši od 50 let in je bil pred nastankom brezposelnosti (samo)zaposlen več kot 25 let,
  • 25 mesecev, če je starejši od 55 let in je bil pred nastankom brezposelnosti (samo)zaposlen več kot 25 let.

Višina denarnega nadomestila pa je odvisna od povprečne mesečne plače, ki jo je zavarovanec prejemal 8 oz. 5 mesecev pred nastankom brezposelnosti. Prve tri mesece tako brezposelni prejema 80%, v naslednjih devetih mesecih 60% ter po izteku enega leta 50% povprečne mesečne plače, kot je opisana zgoraj.

Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov in ne višje od 892,50 evrov bruto.

Pravica do denarnega nadomestila pripade naslednji dan po nastanku brezposelnosti in jo je potrebno uveljavljati najkasneje v 30 dneh po izgubi (samo)zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. To brezposelni stori tako, da odda zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, kateremu – v primeru prenehanja delovnega razmerja – priloži tudi pogodbo o zaposlitvi in potrdilo o povprečno prejeti plači. Slednje je možno urediti tudi po elektronski poti.

Za čas prejemanja denarnega nadomestila Zavod za zaposlovanje brezposelnega prijavi tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja prihodkov iz dela

Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov. Zniža se mu za 50%, nekoliko manj, če preživlja mladoletne osebe.

Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.

Vir: ZRSZ in ZUTD

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: porodniška in s.p.

Odgovor strokovnjaka: porodniška in s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo ukvarjali s porodniškim dopustom samostojnih podjetnic. V nadaljevanju bomo razložili podrobnosti v zvezi z materinskim in starševskim nadomestilom in vplivom le-teh na poslovanje samostojnih podjetnic. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: popoldanski s.p. in soglasje delodajalca

Odgovor strokovnjaka: popoldanski s.p. in soglasje delodajalca

V tokratni rubriki obravnavamo vprašanje stranke, ki jo je zanimalo, ali mora o odprtju popoldanskega s.p. obvestiti svojega delodajalca. Raziskali smo, kako je to področje urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih.   Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: polovični delovni čas in zdravstveno zavarovanje

Odgovor strokovnjaka: polovični delovni čas in zdravstveno zavarovanje

V tokratni rubriki pojasnjujemo, do kakšnega obsega pravic iz zdravstvenega zavarovanja so upravičene osebe, ki so zaposlene za delovni čas krajši od polnega delovnega časa. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: socialni prispevki pri delu za plovični delovni čas

Odgovor strokovnjaka: socialni prispevki pri delu za plovični delovni čas

Tokrat v rubriki odgovarjamo na vprašanje bralke našega portala, na temo prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Pogoji za odprtje turistične agencije

Pogoji za odprtje turistične agencije

Turizem je v zadnjem času v polnem razmahu. Ker gre za zelo dobičkonosno panogo, je tudi interes za odpiranje turističnih agencij vse večji, zato smo pregledali kakšni so pogoji za odprtje turistične agencije. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni za polni delovni čas. Preberite več >>

Oznake: ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje