Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Avtor Lena Šutanovac — 01.03.2017
Komentiraj!
Odgovor: Zakonite zamudne obresti so zakonsko predpisana posledica zamude izpolnitve obveznosti. Pogodbene zamudne obresti pa so tiste, za katere se dogovorita stranki v pogodbi, ločeno od zakonskega predpisa. Stranki lahko tudi izključita veljavo zakonitih obresti.
Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Kakšne so zakonite ali pogodbene obresti? (Vir: Pixabay.com)

Vprašanje: Kakšna je razlika med pogodbenimi in zakonitimi zamudnimi obrestmi in koliko znašajo?

Obresti dejansko pomenijo ceno za uporabo denarja. Iz tega sledi, da lahko obresti obračunamo samo na denarne obveznosti. Poznamo različne kategorije obresti; pogodbene, zakonske zamudne, pogodbene zamudne in procesne obresti.

Pogodbene obresti pomenijo ceno obveznosti in lahko trajajo že v času pred zapadlostjo obveznosti. Takšne obresti so navadne pri posojilih, kjer se obračunajo na mesečni ali letni bazi v času, preden je potrebno posojilo dejansko vrniti.

Pogodbene zamudne obresti so tiste, ki se začnejo šteti s prvim dnem zamude. Ta nastane naslednji dan po zapadlosti obresti. Stranki sami določita, koliko znašajo in kako se obračunajo.

Zakonite zamudne obresti so tiste, ki jih določa zakon in veljajo, če se stranki ne dogovorita drugače. Bistvena funkcija zamudnih obresti je plačilo za uporabo denarja, ter pribitek, ki dolžnika spodbuja k čim hitrejši izpolnitvi. Zakonske zamudne obresti so urejene v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1). Zakon, ki ga sestavlja le par členov, določa naslednje:

  • Predpisana obrestna mera je obrestna mera, ki se obračuna na letni ravni. Po njej se obrestujejo denarne (ne pa druge) obveznosti, pri tem pa se štejejo od dneva nastanka zamude do dneva plačila.
  • Zakonito obrestno mero lahko stranki izključita s pogodbenim določilom.
  • Trenutno znaša predpisana obrestna mera zamudnih obresti 8 odstotnih točk. Slednja se lahko prišteje dogovorjenim obrestim, ki niso vezane na zamudo (pribitek).
  • Do nedavnega je veljala tudi vodilna obrestna mera ECB, ki pa od marca 2014 znaša 0%.
  • Predpisana obrestna mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem. Aktualni podatki so na voljo na naslednji povezavi.
  • Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.
  • Spremembe zakonite obrestne mere objavi Minister, pristojen za finance, ter Banka Slovenije.

Poleg omenjenega zakona pa morajo biti gospodarski subjekti seznanjeni tudi z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki ureja gospodarske pogodbe. Omenjeni zakon preprečuje zlorabe in omejuje določanje plačilnih rokov na 60 dni. Zakon se sicer ne nanaša neposredno na zamude, je pa dobro vedeti, da morajo plačilni roki med gospodarskimi subjekti praviloma znašati 60 dni.

Pri obravnavi obresti je pomemben tudi aspekt izračunavanja. Pri izračunavi obresti poznamo dve različni metodi: linearno in konformno metodo. Pri linearni metodi glavnica ostaja ista, prišteva pa se vsota obresti, pomnožena s časom zamude. Pri konformni metodi se obresti pripisujejo glavnici. Za dolžnika je bolj ugodna linearna metoda, za upnika pa konformna, ki pa ni dovoljena po Obligacijskem zakoniku, po katerem velja prepoved anatocizma oziroma prepoved obrestovanja obresti. Pomembno je tudi to načelo, da se obrestovanje ustavi, ko višina obresti doseže višino glavnice.

Viri: Obligacijski zakonik, Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>

Prijavi se na e-novice!