Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo.
Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja. (Vir slike: Unsplash)

Pri tem, ali lahko mladoletna oseba ustanovi podjetje, gre za vprašanje poslovne sposobnosti. Poznamo:

  • popolno poslovno sposobnost,
  • omejeno poslovno sposobnost,
  • popolno poslovno nesposobnost.

Poslovna sposobnost pomeni, da je oseba sposobna vstopati in sklepati pravne posle v svojem imenu in na svoj račun. Pri tem je potrebno razlikovati med poslovno in pravno sposobnostjo, ki je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti in je pridobljena z rojstvom.

a.) Popolna poslovna sposobnost (od 18. leta dalje)

Popolna poslovna sposobnost pripade posamezniku z dopolnjenimi 18 leti, torej s polnoletnostjo.

Izjemoma lahko popolno sposobnost pridobi oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je pa že dopolnila 15 let, če:

  • pridobi dovoljenje CSD za sklenitev zakonske zveze (23. in 24. člen ZZZDR),
  • sodišče izda odločbo, s katero mladoletna oseba, ki je postala roditelj, pridobi popolno poslovno sposobnost (členi 61. – 63. ZNP).

b.) Omejena poslovna nesposobnost (od vključno 15. do vključno 17. leta)

Od 15. rojstnega dne pa do 18. rojstnega dne je oseba omejeno poslovno sposobna, kar pomeni:

  • oseba lahko sama sklepa le enostavne pravne posle,
  • za vse ostale posle oseba potrebuje dovoljenje svojega zakonitega zastopnika. Dovoljenje potrebuje za tiste posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (sicer so pogodbe takih oseb izpodbojne, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih zastopniki pozneje odobri),
  • oseba se lahko že zaposli in razpolaga s svojim osebnim dohodkom.

c.) Popolna poslovna nesposobnost (do vključno 14. leta)

Do 14. leta je oseba popolnoma poslovno nesposobna in zato potrebuje zakonitega zastopnika za vsako sklenitev pravnega posla.

Kaj to pomeni za ustanovitev podjetja?

Mladoletnik in ustanovitev s.p.

Mladoletnik, ki je dopolnil vsaj 15. let, lahko sicer v omejnem obsegu sklepa posle, a ustanovitev podjetja je pravni posel, ki lahko korenito vpliva na njegovo življenje. Za začetek je potrebno razlikovanje med ustanovitvijo s.p. in ustanovitvijo d.o.o., saj le prva neposredno vpliva na premoženje posameznika in zato predstavlja znaten vpliv na posameznikovo življenje. Prav zato mladoletnik ne more ustanoviti s.p.-ja.

Mladoletnik in ustanovitev d.o.o.

Pri ustanovitvi d.o.o. gre za drugačno situacijo, saj poslovanje podjetja ne bo neposredno vplivalo na (izgubo) premoženja mladoletnika. Poleg tega ni ustanovitelj/lastnik d.o.o. nujno tisti, ki vodi vsakodnevne posle (poslovodja). Sposobnost biti lastnik d.o.o., torej biti družbenik, je vezana na sposobnost biti lastnik poslovnega deleža, na sposobnost skleniti družbeno pogodbo in na sposobnost izvrševanja glasovalne pravice.

Za golo lastništvo družbenega deleža ni potrebna popolna poslovna sposobnost, zato tu ni omejitve. Družbeni delež je namreč med drugim podedljiv na mladoletne osebe. Omejitev nastane v drugem in tretjem elementu lastništva podjetja, to sta sklenitev družbene pogodbe in glasovalna pravica. Družbena pogodba oziroma ustanovitveni akt ne spada med vsakodnevne pravne posle, ki bi jih lahko sklenil mladoletnik, a vendar zakon dopušča, da družbeno pogodbo v imenu ustanovitelja sklene pooblaščenec. Čeprav zakon tega izrecno ne pove, lahko sklepamo, da lahko mladoletnik sodeluje pri sklepanju družbene pogodbe s pomočjo zakonitega zastopnika.

Glasovalna pravica je naloga sprejemanja odločitev, ki so ključne za poslovanje podjetja. Čeprav večino odločitev sprejme poslovodja, imajo lastniki še vedno sposobnost izražanja idej in predlogov o poslovanju ter sprejemanja najbolj pomembnih odločitev o poslovanju. Vprašanje glasovalne pravice ni natančno urejeno v zakonu, prav tako pa na to temo še ni sodne prakse, a vendar lahko predpostavljamo, da bi takšne odločitve mladoletnik sprejemal s pomočjo zakonitega zastopnika.

Iz tega sledi, da mladoletnik zagotovo ne more ustanoviti podjetja v obliki s.p., ta odgovor pa ni povsem jasen glede ustanovitve d.o.o. Pri slednjem je poslovna sposobnost vezana na sposobnost biti lastnik lastniškega deleža v podjetju, ter na sposobnost skleniti družbeno pogodbo in izvrševati glasovalno pravico. Vplivi poslovanja pri d.o.o. pa so omejeni na samo podjetje in nimajo močnega vpliva na življenje posameznika, zato ustanovitev d.o.o. ne nosi tako močnih posledic, ki posamezniku preprečujejo ustanovitev s.p.

Tudi Zakon o gospodarskih družbah, ki našteva primere, v katerih posameznik ne more biti ustanovitelj družbe, se ne opredeli glede nujne polnoletnosti ustanovitelja. Pravzaprav pove, da je lahko ustanovitelj vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače. Če upoštevamo, da zakon ne vsebuje omejitve glede polnoletnosti, je ustanovitev d.o.o. s strani mladoletnika tehnično gledano mogoča.

Viri:

  • Obligacijski zakonik
  • Zakon o gospodarskih družbah
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Preberite več >>

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Preberite več >>

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

V tokratnem prispevku povzemamo odgovore FURSa, podane na najpogosteje zastavljena vprašanja v zvezi s prvim paketom davčnih ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem uvaja nov interventni zakon.   Preberite več >>

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje