Odgovor strokovnjaka: odpovedni rok in odpravnina

Avtor Nejc Setnikar — 05.03.2015
Komentiraj!
V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili odpovednim rokom in odpravninam v primeru prenehanja delovnega razmerja. Razjasnili bomo, kdaj je delavec upravičen do slednjih in kakšne so zakonske omejitve.
Odgovor strokovnjaka: odpovedni rok in odpravnina

Odgovor strokovnjaka: Odpovedni roki in odpravnina (Vir slike: freeimages.com)

Vprašanje:

Kdaj delavcu pripada odpovedni rok in odpravnina? Kakšna je minimalna višina odpravnine oziroma dolžina odpovednega roka? Se je možno odpravnini ali odpovednemu roku odpovedati?

Odgovor:

Pravico do odpravnine imajo delavci, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti ter tisti delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave

Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove* za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove* za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove* za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

*Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika zgoraj omenjene osnove, razen, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega v Zakonu o delovnih razmerjih. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni. 

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:

Vse odgovore strokovnjaka lahko najdete v rubriki Odgovor strokovnjaka
  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
  • od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni. 

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
  • od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.

Preberite tudi članek Pogodba o zaposlitvi ali podjemna pogodba?

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka, pri čemer mora biti ta dogovor v pisni obliki.

Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.

Delodajalec mora v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ki delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi  in o odpovedi pogodbe obvesti zavod za zaposlovanje, omogočiti delavcu odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače za čas tovrstne odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas, ki jo je delavec prejemal 3 mesece pred odsotnostjo.

Vir: Zakon o delovnih razmerjih

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice