Odgovor strokovnjaka: poslovni prostor
Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.
Vprašanje
Ali se stroški vlaganj samostojnega podjetnika v poslovni prostor, ki je v lasti podjetnika kot fizične osebe, štejejo za davčno priznane odhodke, če podjetnik poslovnega prostora ne izkazuje v poslovnih knjigah, ga pa uporablja za opravljanje dejavnosti.
Odgovarja DURS skladno z Ministrstvom za finance
V kolikor samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke.
V skladu z Zakonom o gospodarski družbah (ZGD-1) podjetnik ločeno vodi knjige in ugotavlja poslovni rezultat za svoje podjetje. Iz navedenega predpisa izhaja, da je vodenje poslovnih knjig obvezno. Razen pod točno določenimi pogoji, ter da se poslovne knjige vodijo za podjetje.
Opredelitev osnovnega sredstva
Samostojni podjetniki sredstva pripoznajo v računovodskih razvidih. Če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njih povečale gospodarske koristi in če imajo ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti.
Pri tem je opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS (2006) 1.1. sredstvo, ki:
- ga ima samostojni podjetnik v lasti ali finančnem najemu,
- ga na drug način obvladuje ter
- ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in
- ga bo po pričakovanjih uporabljal v te namene v več kot enem obračunskem obdobju.
Tudi osnovno sredstvo, ki ga ima samostojni podjetnik v lasti kot fizična oseba in ga uporablja pri opravljanju dejavnosti, tako izpolnjuje pogoje za pripoznanje po določbah računovodskih standardov:
- če je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi njega povečale gospodarske koristi in
- če ima ceno ali vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti.
Izhajajoč iz navedene opredelitve so v obravnavanem primeru (poslovni prostor je last fizične osebe, ki opravlja dejavnost in ga uporablja za dejavnost) izpolnjeni vsi pogoji za pripoznanje osnovnega sredstva. Zato vlaganj v ta sredstva ni ustrezno obravnavati kot vlaganja v osnovna sredstva v tuji lasti.
Poslovni prostor
V kolikor gre v konkretnem primeru za poslovni prostor, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz SRS (2006) 1.1. in sta izpolnjena pogoja za pripoznanje le tega po SRS (2006) 1.7., je po določbah SRS (2006) treba evidentirati spremembo uporabe poslovnega prostora oziroma prenos iz privatne v poslovno sfero. Pri tem pa način evidentiranja poslovnega dogodka ni obvezen.
Davčna obravnava stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za privatne namene, je drugačna od obravnave stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za poslovne namene. V skladu z veljavno davčno ureditvijo se dohodki, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, razlikujejo od ostalih dohodkov fizične osebe. Ti so po ZDoh-2 drugače obravnavani.
Navedeno se po določbah 50. člena ZDoh-2 vzpostavlja tudi preko ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost. To zahteva striktno ločevanje:
- uporabe sredstev (kapitala) v poslovne namene
- od uporabe sredstev (kapitala) za privatne namene.
Poslovni prostor mora podjetnik prenesti iz svojega gospodinjstva v podjetje
V kolikor samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika. Predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva.
Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti. Zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor. Tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja. Gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni sferi podjetnika.
Stroški, ki nastanejo v gospodinjstvu se ne morejo obravnavati kot stroški vlaganj v sredstva (poslovna sfera)
Veljavna davčna ureditev torej razlikuje:
- dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju,
- od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva.
Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.
Vir: durs.gov.si