Odgovor strokovnjaka: Različne oblike dela

Avtor Nejc Setnikar — 20.08.2016
Komentiraj!
Poleg pogodb o zaposlitvi se kot pravne podlage za opravljanje različnih oblik dela uporabljajo avtorske in podjemne pogodbe, pogodba o poslovodenju, osebno dopolnilno delo, študentske napotnice, začasno in občasno delo upokojencev, pripravništvo, s.p. in ostale oblike gospodarskih subjektov.
Odgovor strokovnjaka: Različne oblike dela

Odgovor strokovnjaka: Različne oblike dela. (Vir slike: freeimages.com)

Vprašanje:

Katere oblike dela obstajajo?

Odgovor:

Obstaja več različnih oblik dela. Najprej je potrebno omeniti pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je pravna podlaga za delovno razmerje, tj. pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, ki vsebuje elemente delovnega razmerja.

Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za nedoločen čas ali pa za določen čas. Pri obeh variantah se lahko delo opravlja v polnem ali krajšem delovnem času. Pogodba o zaposlitvi se lahko uporablja tudi za posredovanje delavca drugemu uporabniku ali pa za opravljanje dela na domu.

Podjetnik, zaposlen v lastnem podjetju, pa lahko izbira med pogodbo o zaposlitvi  ali pa pogodbo o poslovodenju. Podrobneje o razlikah med njima in o tem, katera oblika je za podjetnika ugodnejša, lahko preberete v članku Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju. >>

Naslednja na vrsti je podjemna pogodba (pogodba o delu). Le-ta se sklepa za izvedbo točno določenega in časovno zamejenega dela, ki je lahko umsko ali pa telesno. Podobna podjemni pogodbi je avtorska pogodba, ki pa se sklepa le za dela, ki se kot taka po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah smatrajo za avtorska dela. 

Več o vsebinskih in davčnih razlikah med podjemno in avtorsko pogodbo pa v članku Podjemna ali avtorska pogodba? >>

Osebno dopolnilno delo je oblika dela, s katero se lahko opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela. Več o osebnem dopolnilnem delu preberite v članku Osebno dopolnilno delo. >>

Po 1.1.2015 bo pri osebnem dopolnilnem delu uveljavljen sistem vrednotnic. Več o tej spremembi pa izveste v članku Napovedana uveljavitev sistema pavšalnih vrednotnic. >>

Študentje lahko opravljajo študentsko delo. Študentsko delo (enako velja tudi dijaško delo) je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko pooblaščene organizacije na podlagi študentske napotnice. Kakšno finančno obremenitev predstavlja slednje, preverite v članku Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice? >>

Upokojenci pa lahko opravljajo začasno in občasno delo. Začasno in občasno delo upokojencem omogoča ponoven vstop na trg dela, s čimer ohranjajo družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Davčni vidik slednjega je opisan v članku Davčna obravnava začasnega in občasnega dela upokojencev v letu 2014. >>

Podjetniku lahko na pomoč priskočijo tudi ožji družinski člani. Zanje slovenska zakonodaja predvideva izjemo od dela na črno v obliki kratkotrajnega dela. >>

Nenazadnje pa se lahko delo opravlja preko samozaposlitve v obliki s.p., ustanovitve d.o.o. ali katere od drugih oblik gospodarskih družb. 

Tisti, ki delo opravljajo preko pogodbe za zaposlitev za polni delovni čas, lahko odprejo t.i. popoldanski s.p.. Pri tem morajo biti pozorni na kršitev konkurenčne prepovedi in morebitne konkurenčne klavzule.

Več o tem, za koga je popoldanski s.p. primeren, v čem se razlikuje od "navadnega" s.p. in kakšna je višina mesečnih prispevkov, preberite v članku Popoldanski s.p.. >> 

Pri "navadnem" s.p. pa obstajata dve možnosti ugotavljanja davčne osnove, in sicer preko dejanskih odhodkov ali pa preko normiranih odhodkov

Možna pa je tudi ustanovitev katere od drugih oblik gospodarskih družb. Katere so na voljo, razjasni članek Katero obliko podjetja izbrati.>>

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!