Odgovor strokovnjaka: Rok za zavrnitev računa

Vprašanje:

Kakšen je rok za zavrnitev računa? Kakšne so posledice, če nepravilen račun ni (v roku) zavrnjen?

Odgovor:

Splošnega predpisa, ki bi določal rok za zavrnitev računa ni.

Obstajajo pa področni, specialni predpisi, ki določajo rok za zavrnitev računa. Tak je na primer Zakon o elektronskih komunikacijah, ki ureja ugovarjanje zoper izdan račun s strani pravne osebe, ki ponuja storitve telekomunikacij. V 4. odstavku 142. člena ZEKom-1 je določeno:

Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena. Vendar najpozneje v 60 dneh od izdaje računa ali od dne, ko se je zgodil sporni dogodek, ki je predmet ugovora. Pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan.

Rok za zavrnitev računa pa je lahko zapisan drugod. Na primer na samem računu ali pa v splošnih pogojih poslovanja podjetja, ki je izdalo račun. V kolikor tega ni, lahko račun zavrnete praktično kadarkoli.

Ne pozabite pojasniti, zakaj račun zavračate

Pri zavrnitvi računa je pomembna vsebina obrazložitve. Torej pojasnilo, zakaj se račun zavrača.

Račun se namreč lahko zavrne zaradi:

• napake na računu (napačen znesek, napačni podatki o prejemniku računa itd.)
• ali pa zaradi dejstva, da blago ni bilo dostavljeno oziroma storitev ni bila opravljena.

Preberite tudi Odgovor strokovnjaka: garancija ali stvarna napaka

Vprašanje ustreznosti zavrnitve računa je torej vezano na vprašanje, ali zavrnitev/sprejem računa pomeni zavrnitev oziroma sprejem blaga ali storitve. Ustreznost njene zavrnitve pa je odvisna od narave napake.

Po zavrnitvi računa pa prejemnik računa ni prost obveznosti. Še vedno je dolžan plačati za opravljeno storitev ali nabavljeno blago. V kolikor pa ima blago napake ali pa storitev ni bila ustrezno opravljena, so na voljo jamčevalni zahtevki iz naslova stvarne napake. Te ureja Obligacijski zakonik.

Kaj pa v primeru, da naročnik storitve ali blaga zavrne račun po poteku roka, ki ga ima izdajatelj računa napisanega na računu oziroma v splošnih pogojih poslovanja? V tem primeru sodišče ne bo upoštevalo ugovora zoper predlog za izvršbo, v katerem bo naročnik zatrjeval, da je zavrnil račun. Izvršilni postopek se bo tako končal v korist izdajatelja računa.