Odgovor strokovnjaka: Tožba zoper zavajajoče oglaševanje

Avtor Lena Šutanovac — 28.09.2016
Komentiraj!
V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo podrobno opisali, kako lahko ukrepate, če ugotovite, da je tretja oseba kršila vašo blagovno znamko na način passing-off ter kakšne zahtevke in pravna sredstva imate na voljo.
Odgovor strokovnjaka: Tožba zoper zavajajoče oglaševanje

Tožba zoper zavajajoče oglaševanje (Vir slike: Picjumbo.com)

Vprašanje:

Kako lahko ukrepam, če konkurent z zavajajočim oglaševanjem škoduje moji blagovni znamki?

Odgovor:

T.i. passing off  je doktrina, ki se je razvila v angloameriškem konkurenčnem pravu, s sodbo Jif Lemon. Passing off oziroma doktrina zavajujočega oglaševanja obravnava dejanja, ki ogrožajo pošteno konkurenco tako, da se pri oglaševanju uporabljajo zunanji izrazni znaki, ki so podobni tistim, ki jih uporabljajo konkurenčna podjetja. Gre za zlorabo znakov drugega, konkurenčnega podjetja. Zavajajoče oglaševanje je torej takšno, ki uporablja imena, znamke, logotipe, sheme, načrte, barve, melodije in druge zunanje izrazne znake, pri tem pa povzroča škodo podjetju, ki mu konkurira na trgu. Bistveno je, da je prepovedano predstavljati svoje blago kot blago nekoga drugega (primeri na slikah).

Zavajajoče oglaševanje je torej takšno, ki uporablja imena, logotipe, sheme, načrte, barve, melodije in druge zunanje izrazne znake. Mednje spada tudi blagovna znamka. (Vir slike: thisismoney.co.uk)

Po slovenskem pravu, se lahko kršitve preganja na podlagi treh zakonov:

  • Zakon o varstvu konkurence (ZVK) varuje akterje na trgu pred dejanji nelojalne konkurence,
  • Zakon o industrijski lastnini (ZIL) varuje pred kršitvami intelektualne lastnine,
  • Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) varuje pred dejanji, ki zavajajo potrošnike.

Sodno varstvo po ZVK

Zakon o varstvu konkurence v 13. členu opredeljuje dejanje nelojalne konkurence: Nelojalna konkurenca je prepovedana. Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.

V tretjem odstavku omenjenega člena so tudi eksemplifikativno našteti primeri nelojalne konkurence, med njimi tudi zavajujoče oglaševanje: 

Kot dejanja nelojalne konkurence po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti:

  • reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov,
  • neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu,…

Kršitev po ZVK predstavlja vsako dejanje, ki izpolnjuje elemente generalne klavzule (1. odstavek 13. člena ZVK), pri tem pa ni pomembna krivda ali subjektivni odnos kršitelja. 

Pogoji za sodno varstvo po ZVK so elementi po generalni klavzuli ZVK:

  • podjetje, ki nastopa na trgu, tj. aktivnost, ki je usmerjena v pridobivanje tržnega deleža,
  • nasprotovanje dobrim poslovnim običajem, tj. pravni standard, ki se presoja od primera do primera, med drugim vestnost in poštenje, morala, strokovna korektnost in ustvarjanje zmede na trgu,
  • nastanek škode je pogoj za odškodninsko odgovornost po 27. členu ZVK, za kršitev po 13. členu ZVK pa je dovolj že možnost nastanka škode.

Po Zakonu o industrijski lastnini je prepovedana kraja modela ali vzorca konkurenčnega podjetja. (Vir slike: thisismoney.co.uk).

Sodno varstvo po ZIL

Po Zakonu o industrijski lastnini je prepovedana kraja modela ali vzorca konkurenčnega podjetja. Predpogoj za varstvo po tem zakonu je, da je bil model ali vzorec dejansko zaščiten, torej da je podjetje dejanski lastnik pravice industrijske lastnine.  

94. člen ZIL pravi, da za kršitev modela, vzorca, znamke in označbe porekla blaga se šteje tudi njihovo posnemanje. Posnemanje po drugem odstavku tega člena obstaja, če povprečen kupec blaga oziroma povprečen uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga oziroma storitve lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren oziroma če pomeni znamka ali znak prevod ali transkripcijo oziroma transliteracijo znamke.

Pogoji za sodno varstvo po ZIL so torej sledeči:

  • oškodovano podjetje je imetnik pravice industrijske lastnine,
  • nastala je kršitev omenjene pravice, pri tem pa ni važno, ali je s tem nastala škoda.

Sodno varstvo po ZVPot

Zakon o varstvu potrošnikov je primarno usmerjen v potrošnike, zato nudi primarno zaščito njim, in ne podjetjem. Vseeno pa nudi opredelitev zavajajočega oglaševanja, ki je po ZVPot opredeljen kot vsako oglaševanje, ki na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo blaga in storitev, zavaja ali utegne zavajati potrošnika, ki mu je oglaševanje namenjeno ali ga lahko doseže in ki bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika ali ki iz enakih razlogov škodi ali bi verjetno škodilo konkurentom. Zavajajoče oglaševanje je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne sestavine, ki potrošnika zavajajo ali bi ga lahko zavajale. 

Primer: Konkurenčno podjetje prodaja izdelek, ki je ponaredek vašega izdelka. 

Na voljo je varstvo po ZIL in ZVK, poleg tega pa so s ponaredki pogosto kršeni tudi carinski predpisi in mednarodni sporazumi o trgovinskem sodelovanju.

ZVK bo v tem primeru nudil tožbo na prenehanje izvrševanja nelojalne konkurence, tožbo na uničenje proizvodov in odškodninsko tožbo, ZIL pa bo poleg odškodninske tožbe omogočil tudi tožbo na prenehanje kršitve pravice industrijske lastnine. 

Viri:

  • Zakon o varstvu konkurence
  • Zakon o intelektualni lastnini
  • Zakon o varstvu potrošnikov

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>

Prijavi se na e-novice!