Odgovor strokovnjaka: Zabava med stroške podjetja?

Avtor Maja Borštnik — 20.12.2011
Komentiraj!
Bralec se je na nas obrnil z vprašanjem, kako naj zabavo uvrsti med stroške podjetja. Bolj natančneje, zanimalo ga je, kaj spada pod stroške zabave, kako lahko vknjiži zabavo in kaj zabava pomeni iz davčnega vidika.
Odgovor strokovnjaka: Zabava med stroške podjetja?

Odgovor strokovnjaka: Zabava med stroške podjetja? (Slika: sxc.hu)

Stroške zabav, ki jih organizira ali plača podjetje, je mogoče evidentirati na različne načine. Na davčno obravnavo stroškov zabave vplivajo različni dejavniki, npr. kdo je udeleženec, zakaj zabavo podjetje plača. Možnosti knjiženja stroškov zabave so naslednje.

Reprezentanca

Sem se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih podjetja s poslovnimi partnerji. Stroški zabave v okviru stroškov reprezentance se lahko upoštevajo na podlagi računov, ki dokazujejo, da so stroški dejansko nastali v razmerju s poslovnimi partnerji. Plačila brez računa ne morejo biti upoštevana med stroški reprezentance.

V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb se stroški reprezentance priznajo v višini 50 odstotkov, v skladu z zakonom o DDV pa si od teh stroškov ni dovoljeno odbiti DDV.

Donacija

Če podjetje plača zabavo, ki je ni mogoče opredeliti kot zabavo za poslovne partnerje, potem tega stroška ne more uvrstiti med reprezentančne stroške. Če gre za zabavo, ki jo podjetje podari določeni politični stranki ali drugi nepridobitni organizaciji, velja razmisliti o sklenitvi pogodbe o donatorstvu. V tem primeru bi plačilo zabave veljalo za donacijo v naravi (donacija, ki ni dana v denarju, ampak v obliki storitve). Te sicer veljajo za davčno nepriznan odhodek, vendar pa podjetja za donacije lahko koristijo davčne olajšave.

Pri izplačilih za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene pa se olajšava prizna do 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, vendar največ do višine davčne osnove.

Poleg tega morajo biti organizacije, ki jim izplačamo donacijo, po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Velja opozoriti še, da se donacija fizični osebi ne more uveljaviti kot davčna olajšava, prav tako pa taka donacija zapade obdavčitvi z dohodnino.

Sponzorstvo in reklama

Namesto pogodbe o donatorstvu je mogoče skleniti pogodbo o sponzorstvu. V primeru sponzorstva pričakujemo neko protiuslugo. V sponzorski pogodbi se lahko dogovori, da podjetje plača zabavo, kot protiuslugo pa organizator zabave podjetju omogoči propagiranje podjetja oziroma njegovih izdelkov/storitev med udeleženci zabave. V tem primeru bi strošek zabave veljal za strošek reklame in bi ga tudi v celoti lahko vključili med davčno priznane odhodke.

Zabava kot podkupnina

Podkupnina je oblika premoženjske koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi. Podkupovanje je načeloma prepovedano, a zakon o davku od dohodkov pravnih oseb stroške podkupnin vseeno obravnava. Plačilo zabave določenim osebam bi zato teoretično lahko opredelili in knjižili tudi kot podkupnino za namene lažjega pridobivanja poslov in s tem prihodkov. Bi pa kljub temu bil strošek zabave v tem primeru v celoti davčno nepriznan.

Vir: Polona Urh, direktorica skupine Replika

Prijavi se na e-novice!