Odločitve, ki jih morajo ponudniki elektronskih storitev v mednarodnem poslovanju sprejeti pred 1. januarjem 2015

Avtor Kaja Ložar — 29.09.2014
Komentiraj!
Sestavni del podjetništva so tudi številne spremembe in tveganja, s katerimi se podjetnik sooča. Robert Kiyosaki, avtor uspešnice Rich Dad, Poor Dad pravi, da je uspešen podjetnik tisti, ki se je vedno pripravljen učiti, saj s tem raste tako podjetnik osebno kot tudi njegovo podjetje.
Odločitve, ki jih morajo ponudniki elektronskih storitev v mednarodnem poslovanju sprejeti pred 1. januarjem 2015

Odločitve, ki jih morajo ponudniki elektronskih storitev v mednarodnem poslovanju sprejeti že pred 1. januarjem 2015 (Vir slike: Freeimages.com)

V tem prispevku se osredotočamo predvsem na tista podjetja, ki opravljajo elektronske storitve (v nadaljevanju e-storitve) in na katere se nanašajo spremenjena pravila za določitev kraja obračuna pri B2C dobavah e-storitev kupcem v drugo državo članico EU.

Opozorili vas bomo na odločitve, ki jih bodo morala podjetja sprejeti že pred uvedbo nove zakonodaje, vezane na poslovanje in sicer (4P):

  • plačila kupcev (payments),
  • določanje cene (price),
  • planiranje dobička (profit) ter
  • morebitne globe ob nepravilnem izpolnjevanju predpisanih zahtev (penalties).

Kaj veleva zakonodaja po 1. januarju 2015? Izvedeli boste na brezplačnem spletnem seminarju: »Obvezni e-računi v teoriji in praksi«

Plačila kupcev (payments)

Podjetja, ki opravljajo e-storitve kupcem s sedežem v drugi državi članici EU, bodo po novem morala obračunati DDV države, glede na lokacijo kupca (končnega potrošnika). Slednje pomeni, da bodo morala podjetja prilagoditi spletne strani na način, da bo omogočen ustrezen prikaz cene ter zajem in shranjevanje določenih podatkov na podlagi zahtev novih pravil.

Zgoraj omenjene zahteve vključujejo:

  • Identifikacijo kupca oz. dobave. Potrebno se bo vprašati, ali gre za dobavo končnemu potrošniku (B2C) ali gre za medpodjetniško poslovanje (B2B), saj spremembe vplivajo le B2C dobave.
  • Zajem dveh nenasprotujočih si dokazov. Podjetje bo moralo pridobiti podatke, ki so potrebni za dokazovanje lokacije končnega potrošnika v eni izmed držav EU. Dokazila so naslednja: prejemnikov naslov za izstavitev računov, naslov internetnega protokola (IP) naprave, ki jo uporablja prejemnik, bančni podatki, mobilna oznaka države (MCC) mednarodne identitete mobilnega naročnika (IMSI), kraj prejemnikovega fiksnega omrežja ter druge poslovno pomembne informacije.
  • Shranjevanje podatkov o tovrstnih transakcijah za obdobje deset let. Razlog za določitev tega roka je predvsem zaradi možnosti oziroma pravice, ki jih imajo države članice EU in sicer da zahtevajo revizijo obračunanega DDV podjetja, kadarkoli v roku desetih letih za pretekle transakcije.
  • Prilagoditev spletne trgovine. Spletno trgovino bo potrebno prilagoditi tudi na način, da bo sistem na podlagi podatkov kupca samodejno uporabil in izračunal pravilno stopnjo DDV ter prikazal morebitno spremembo tečaja, saj 10 držav članic EU (še) niso članice evroobmočja. Pri prodaji v te države bo treba prodajno ceno in izračun DDV izraziti v lokalni valuti, prikazati pa bo potrebno tudi devizni tečaj, v primerjavi z evrom.

Oblikovanje cen (pricing)

Skladno s prihajajočimi spremembami, bodo podjetja, ki opravljajo elektronske storitve v EU, primorana k pregledu že oblikovane cenovne strukture, ki so jo uporabljali do sedaj. Zakaj je to pomembno, je prikazano v naslednjem primeru.

Kupec iz Slovenije, trenutno za nakup e-knjige od družbe s sedežem v Luksemburgu, plača DDV po sedaj veljavni stopnji v Luksemburgu (3%). S 1. januarjem 2015 pa bo temu istemu kupcu potrebno obračinati slovenski DDV (trenutna splošna stopnja 22%). V Sloveniji  (in večini držav članic EU) je e-knjiga obravnavana kot storitev in mora biti obdavčena po normalni davčni stopnji, medtem ko sta Luksemburg in Francija kršili evropsko direktivo ter izenačili obdavčitev tiskane in elektronske knjige, zaradi česar sta se tudi znašli na evropskem sodišču.

Zgoraj opisani primer kaže na raznolikost davčnih zakonodaj znotraj EU in tudi na ostoj vrsto izjem, ki jih je potrebno upoštevati pri poslovanju (tudi) izven Slovenije. Pri davkih velja, da nikoli nimaš dovolj znanja, da bi lahko brezskrbno posloval, saj so spremembe sistema del vsakdanjika. Zato svetujemo nenehno spremljanje zakonodaje, prav tako pa tudi pozornost pri pripravi na nov sistem, ki začne veljati z novim letom.   

Najpomembnejša odločitev, ki jo bodo morala podjetja sprejeti se nanaša na odločitev kako bodo spremembe zakonodaje vplivale na oblikovanje cene po 1. januarju 2015. Vprašanje, ki se pojavi je, ali bo podjetje absorbiralo (v zgornjem primeru 19%) razliko DDV, ali pa bo razliko v ceni preneslo na končnega potrošnika. Torej, ali bo podjetje imelo enake cene za vse svoje stranke v EU ("univerzalno oblikovanje cen") ali bo oblikovalo cene, ki se razlikujejo glede na stopnjo DDV ("dinamično oblikovanje cen«) v določeni državi EU.

Kaj veleva zakonodaja po 1. januarju 2015? Izvedeli boste na brezplačnem spletnem seminarju: »Obvezni e-računi v teoriji in praksi«

Dobiček (profit)

Odločitev o oblikovanju cene bo imela močan vpliv na profitne marže. Kot omenjeno, je najpomembnejše vprašanje, ali bodo podjetja razliko DDV absorbirala ali prenesela na kupca. Oblikovanje cen pa ne bo edina skrb podjetja, za katera bodo veljala spremenjena pravila.  Dejstvo je, da se s spremenjenimi pravili odpravi prag za registracijo za DDV, kar pomeni, da se bo ponudnik obravnavanih storitev v EU zdaj dolžan registrirati in obračunati DDV tudi za le eno dobavo.

V Sloveniji je trenutno določen prag za registracijo v sistem DDV na meji 50.000 EUR obdavčljivih prihodkov. Slovensko podjetje, ki dobavlja e-storitve kupcem v EU, se bo skladno z novimi predpisi, moralo registrirati za DDV za vse opravljene storitve v posamezni državi članici EU. Možnosti za izpolnjevanje teh obveznosti sta dve in sicer, registracija v posamezni državi članici, kjer ima kupec sedež ali registracija v posebno ureditev.

Za lažjo odločitev o tem, katero možnost boste v naslednjih letih uporabljali, vam predstavljamo nekaj dejstev, ki lahko vplivajo na poslovanje podjetja.

Sredstva: Ali ima podjetje dovolj sredstev, ki so potrebna za vlaganje obračunov v vsaki državi članici EU, glede na lokacijo končnega kupca elektronskih storitev? Narava e-storitev je, da je do storitev mogoče dostopati in jih prenesti (t.i. download) kjerkoli v EU. Poleg tega pa je za pravilno poslovanje velikokrat potrebna pomoč lokalnih davčnih svetovalcih.

Jezikovne ovire: Ste sposobni poslovati v vseh 24 uradnih jezikih držav članic EU? Pri oddaji obračunov je običajno potrebno komunicirati tudi z lokalnimi davčnimi uradi. 

Razlike v sistemih DDV: V EU obstaja vrsto različnih sistemov DDV, prav tako so različni tudi pravni okviri posameznih držav članic. Ali v podjetju razpolagate z zadostnimi sredstvi, ki so potrebni za razumevanje pravne kompleksnosti vsake posamezne članice EU v kateri imajo sedež vaši končni kupci?

Kakšne spremembe zakonodaje o DDV nas čakajo z začetkom leta 2015?

Kazni (penalties)

Neskladnost ali pa samo nepoznavanje novih pravil, o katerih so napisani zadnji štirje prispevki , ki se nanašajo na spremembe v sistemu DDV, ima lahko ogromne posledice na poslovanje podjetja. Če podjetje, ki posluje z e-storitvami, ne izpolnjuje določenih pravil, bo kaznovan na podlagi pravil davčne zakonodaje države članice EU v kateri so nepravilnosti nastale.

Države članice EU so izrazile močno prizadevanje za izvrševanje novih pravil in vztrajajo, da bodo kršitelji ustrezno kaznovani, saj se zavedajo, kako velika proračunska luknja lahko zaradi tega nastane. Globe, ki bodo doletela slovenska podjetja, bodo odvisna od zakonodaje države, v kateri bo kršitev nastala oz. kateri državi bo DDV pripadal, glede na sedež oz. lokacijo kupca.

Kot primer, podjetje, za katerega bo dokazano, da ni poročalo skladno z novo zakonodajo o DDV, se ga lahko na Poljskem kaznuje z globo v višini 3,7 mio €. Na drugem mestu po višini določene najvišje globe v EU sta Belgija in Danska, kjer je globa lahko izrečena v višini dvakratnika dolgovanega zneska DDV, brez zgornje meje ali 50% dolgovanega DDV, kar velja v Španiji.

S pregledom odločitev, ki jih morajo določena podjetja sprejeti že pred 1. Januarjem 2015 smo zajeli vse pomembne spremembe, na katera morajo biti tovrstna podjetja pozorna.

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Lj.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod: , , ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!