Odpadna elektronika vredna več kot zlato

Avtor — 21.05.2007

Vsi smo navdušeni ko dobimo kak nov kos elektronike. Večji, boljši računalniški zaslon, nov računalnik, komponente, karkoli. A kaj se zgodi s starimi deli? Večina odpadne elektronike prej ko slej konča v razvijajočem se svetu, največkrat na kitajskem, v Indiji in v Nigeriji.

Odpadna elektronika vredna več kot zlato

Je tu nekje vmes kak naš stari računalnik?

Zakaj bi kdo izvažal te dele čez pol
sveta? Zadaj je seveda denar, saj je v mnogih primerih ceneje izvozit
odpadke v te države, kot pa jih doma reciklirati. Včasih je lahko
strošek tudi do desetkrat manjši. Trg elektronskih odpadkov naj
bi do leta 2009 narasel čez mejo enajst milijard dolarjev. Sicer pa
vsako leto proizvedemo med dvajset in petdeset milijoni ton odpadne
elektronike. V odpadnih delih se najde veliko kovin, vrednih
kar nekaj denarja, predvsem zlato, baker in aluminij. Ena tona
računalniških delov naj bi imela več zlata kot sedemnajst ton
zlate rude (iz katere se kasneje pridobi zlato). Tiskana vezja imajo
do štiridesetkrat več bakra kot večino bakrove rude. Tako se na
odpadih v omenjenih državah najde ogromno delavcev, ki ločujejo
različne odpadke in iščejo najvrednejše. Nekateri odpadi na
kitajskem imajo več kot sto tisoč zaposlenih. Je pa to početje
zelo nevarno, saj vsebujejo ti deli ogromno škodljivih snovi, še
več pa se jih sprosti ob taljenju posameznih delov.

Verjamemo da velika večina ljudi
prepogosto kupuje nove in zmogljivejše računalnike, da sploh ne
omenjamo obsedenosti s prenosniki. V Sloveniji zaenkrat večina
odpadne elektronike še vedno ostane na kakih črnih odpadih.


Vir: Foreign Policy