Organizirajte virtualni brainstorming

Brainstorming je ena izmed strategij reševanja problemov, za katero ponavadi stoji veliko entuziazma, a ne obrodi vedno veliko rezultatov. Kaj pa če je vaša ekipa med seboj prostorsko oddaljena? Potem organizirajte virtualni brainstorming.
Organizirajte virtualni brainstorming

Organizirajte virtualni brainstorming. (Vir: Freeimages.com)

V teoriji viharjenje funkcionira takole: skupina ljudi se zbere in razmišlja o različnih načinih, kako rešiti problem – dokler ne najdejo ustrezne rešitve. Nekatere študije sicer kažejo, da ljudje posamezno funkcionirajo prav tako kot v skupini in da jih v nekaterih primerih delo v skupini celo ovira. Z razumevanjem vloge vsakega posameznika pa lahko brainstorming prinaša tudi vrhunske rezultate.

Kaj pa če vaša ekipa ni zbrana na enem mestu? Rešitev je virtualni brainstoming. Da bi ga lahko uspešno izvedli, ga delimo v tri faze: pred, med in po brainstormingu.

1. faza: Pred virtualnim brainstormingom

Učinkovit brainstorming prek spleta izgleda nekoliko drugače. Ideje morate zbrati pred samim sestankom. Namesto, da udeležence prosite za ideje šele, ko imate konferenčni klic, raje ta čas porabite za diskusijo o idejah.

Zato, da bi pridobili čim več idej, storite naslednje:

Ustvarite prostor na spletu, uporabite denimo Google Docs, kamor vsi lahko prispevajo svoje ideje. Naj vsak posameznik sam razmišlja o problemu.

Določite roke in omejitve

V nasprotju s prevladujočim mnenjem popolna svoboda v resnici ovira kreativnost; omejitve so tiste, ki spodbudijo človeško domišljijo. Zadajte skupini določen rok, do kdaj naj prispevajo ideje. Lahko gre za en teden ali pa le za tri dni. Poskrbite le, da imajo dovolj časa za razmišljanje o ideji.

Druga omejitev je lahko tudi število idej, ki jih posameznik lahko prispeva ali omejitev števila besed, zaradi česar se vsak trudi prispevati čim bolj jasne rešitve.

Ne razpravljajte o idejah

Razpravljanje o idejah z drugimi člani ekipe pogosto vodi v odločitve pred samim brainstormingom. Jasno povejte, da bo čas za razpravljanje, ko bodo vsi člani ekipe zbrani na enem mestu.

2. faza: Med brainstormingom

Potem, ko ste opravili priprave, je čas za konferenčni klic. Ampak preden ga skličete, morate poskrbeti še za nekaj podrobnosti.

Določite moderatorja
Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste v konferenčnem klicu razpravljali o nepomembnostih? Konferenčni klici hitro postanejo kaotični, če ni nekoga, ki bi pogovor usmerjal. Določite osebo, ki bo skrbela, da pogovor ostane povezan z glavno tematiko. Dober moderator poskrbi tudi za to, da so vsi vključeni v diskusijo in da so vse ideje slišane.

Določite časovni okvir konference

Pogovor se lahko razvleče, zato določite časovni okvir konference. Tako bodo tudi vsi vpleteni vedeli, da morajo v omejenem časovnem okviru prispevati največ, kar lahko. Na koncu klica se vedno odločite tudi za »akcijo«– kakšni bodo nadaljnji koraki v zvezi s problemom.

3. faza: Po brainstormingu

Med brainstormingom se morajo člani ekipe odločiti, katero izmed navedenih idej bomo uporabili. Po sestanku pa se morate odločite, kdo bo kaj naredil.

Po sestanku pošljite sporočilo s povzetkom brainstorminga. Razdelite delo članom ekipe in preglejte, katere ideje lahko še razvijete.

Če ste prišli do uspešnega zaključka in rešitve problema, potem je virtualni brainstorming uspel. Virtualni brainstorming zahteva veliko časa in priprave, a je lahko učinkovito orodje za reševanje problemov.

Vir: Under30ceo.com

Oznake: , , , , , ,