Osebni stečaj

Avtor Nejc Setnikar — 31.03.2014
Komentiraj!
Osebni stečaj je pravni postopek, ki omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja poplačajo upnike, hkrati pa lahko predlagajo sodišču, da jim odpusti dolgove, katere ne morejo poplačati iz svojega premoženja.
Osebni stečaj

Osebni stečaj. (Vir slike: sxc.hu)

Osebni stečaj je namenjen potrošnikom (fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (zdravnik, kmet, odvetnik, notar...). V postopku osebnega stečaja stečajni upravitelj vodi dolžnikove posle in razpolaga z dolžnikovim premoženjem. Za pomoč pri razglasitvi osebnega stečaja ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na osebni stečaj, prijavo terjatve v stečaj ali odpust obveznosti se lahko obrnete na Stečaj.si.

Pogoji za osebni stečaj

Pogoj za sprožitev osebnega stečaja je insolventnost dolžnika. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik postane dolgoročno plačilno nesposoben (njegovi dolgovi so večji od celotnega njegovega premoženja) ali pa če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost).

Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. Pri dolžniku, ki je potrošnik pa velja, da je le-ta trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 evrov.

Začetek postopka osebnega stečaja

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži tako dolžnik kot tudi njegov upnik. Dolžnik predlog ponavadi vloži kar na naroku pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču (dolžnik s pomočjo strokovnega delavca na zapisnik sestavi predlog za začetek osebnega stečaja), lahko pa ga vloži tudi pisno. Predlogu mora dolžnik priložiti poročilo o stanju njegovega premoženja (popis premoženja in seznam transakcijskih računov). V tej fazi je priporočljivo predlagati tudi odpust obveznosti. Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti notarsko overjen, razen v primeru, da slednji poda predlog za začetek osebnega stečaja na naroku (na zapisnik) - v tem primeru notarske overitve ne potrebuje.

Dolžniku (novela ZFPPIPP-F) ni več potrebno založiti predujma za začetek postopka osebnega stečaja. Še vedno pa mora to storiti upnik, če sam predlaga začetek osebnega stečaja.

Predlog za odpust obveznosti

Če je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost teh obveznosti. Upniki lahko poplačilo obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.

Zato ima dolžnik, ki v osebnem stečaju ne uspe odplačati vseh obveznosti, možnost, da na sodišče, ki vodi postopek, pred zaključkom osebnega stečaja vložiti prošnjo za odpust obveznosti. Ponavadi se to stori hkrati z vložitvijo predloga za začetek osebnega stečaja.

Če sodišče odobri odpust obveznosti, se odpustijo vse obveznosti oziroma dolgovi dolžnika, ki so nastali do začetka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso ali ne.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja (dolžino obdobja določi sodišče glede na družinske razmere in zdravstveno ter osebno stanje dolžnika). Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.

Ugovor zoper odpust obveznosti

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, če ugotovi, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti ali pa če dolžnik v preizkusnem obdobju krši svoje obveznosti.

Odpust obveznosti ni dovoljen:
  • če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
  • če je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
  • če je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Katero premoženje se lahko odvzame dolžniku?

Dolžniku se lahko vzame in proda premoženje, ki spada v stečajno maso.

V stečajno maso spada:
  1. premoženje dolžnika ob začetku osebnega stečaja,
  2. vse premoženje, doseženo z:
  • unovčenjem stečajne mase,
  • upravljanjem stečajne mase (npr. najemnine) in
  • izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (npr. razni prepisi premičnin in nepremičnin, prodaja, dajanje daril, odpoved dediščini itd).
Poleg tega v stečajno maso spadajo tudi:
  1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,
  2. premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso razen zneska, ki je enak:
  1. če dolžnik preživlja druge osebe: višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih mora preživljati,
  2. v drugih primerih: višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.
Kaj je izvzeto iz izvršbe si lahko preberete v članku Omejitve izvršbe

Iz stečajne mase so izvzeti predmeti in prejemki, za katere zakon o izvršbi in zavarovanju v 79. in 101. členu določa, da so izvzeti iz izvršbe.

Izvršbe se z začetkom osebnega stečaja ustavijo.

Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika

Z začetkom osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da le-ta ne more:
  • sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso;
  • brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
  • odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
  • se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Samostojnemu podjetniku in zasebniku pa z uvedbo osebnega stečaja preneha status podjetnika oziroma zasebnika.

Obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja

Dolžnik je dolžan stečajnemu upravitelju, ki vodi njegov postopek, nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov o stanju svojega premoženja, spremembo podatkov o transakcijskih računih, spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih in vsako spremembo naslova prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev.

Dolžnik mora stečajnemu upravitelju ali sodišču na njuno zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Dolžnikova zamolčanost ali navajanje neresničnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje krive izpovedbe. 

Dolžnik mora tudi celotno obdobje za odpust obveznosti stečajnemu upravitelju mesečno poročati o prejetih plačilnih listah, v kolikor pa je brezposeln, pa o poslanih prošnjah in opravljenih razgovorih za delo.

Poslovanje podjetnika ali zasebnika v osebnem stečaju

Podjetnik ali zasebnik lahko po začetku osebnega stečaja začne poslovati samo pod pogojem, da to dovoli sodišče. Za pridobitev tovrstnega dovoljenja mora podjetnik oziroma zasebnik na sodišče vložiti predlog, v katerem mora navesti opis poslov, načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo,opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi s tem, da poslovanje ne bo negativno vplivalo na poplačilo upnikov. Dolžnik lahko sodišču predlaga tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala itd., potrebni za poslovanje. Za tovrstno izvzetje premoženja iz stečajne mase je podjetnik oziroma zasebnik dolžan plačevati mesečno nadomestilo. 

Zaključek osebnega stečaja

Osebni stečaj se konča, ko je unovčeno vse dolžnikovo premoženje in se konča preizkusno obdobje pri odpustu obveznosti. V primeru, da ni stečajne mase ali pa je ta neznatna, se osebni stečaj konča brez razdelitve upnikom. Formalno pa se zaključi s sklepom sodišča. S sklepom sodišče razreši stečajnega upravitelja, odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v osebnem stečaju, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v osebnem stečaju ni bil plačan in naloži dolžniku, da plača neplačani del terjatev.

Vir: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIP; UL RS št. 100/2013)

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice