Pioneers Unplugged Ljubljana #2

Avtor Urška Saletinger — 09.04.2014
Komentiraj!
Zadnji dan meseca marca smo se tehnološki navdušenci zbrali v IBM-ovem inovacijskem centru, kjer so nam gostitelji Pioneers Unplugged Ljubljana #2 pripravili zanimivo debato na temo »data driven« podjetij v Sloveniji.
Pioneers Unplugged Ljubljana #2

Pioneers Unplugged Ljubljana #2 (Vir slike: eventbrite.co.uk)

Pioneers Unplugged

Dogodki Pioneers Unplugged so namenjeni raznoraznim tehničnim temam, pogovorom, mreženju med udeleženci in gosti dogodka, ter iskanju novih priložnosti sodelovanja med njimi, tako med podjetniki in razvijalci, kot tudi med vsemi posredno in neposredno vpletenimi na tej relaciji.

Svoje članstvo želijo navdihniti (razmišljanje preko meja možnega, postavljanja vizij v prihodnosti), opolnomočiti in medsebojno povezati podjetnike, start-upe in inovatorje – vse z vizijo ustvarjanja boljšega podjetništva in »epskih« novih tehnologij, ki izboljšujejo naša vsakodnevna življenja.

Format organiziranja tovrstnih »ne-spletnih« dogodkov, se je pokazal kot preverjeno delujoč model zbliževanja in povezovanja, te načeloma težje dostopne ciljne skupine, in na tak način spodbujanja prenosa in deljenja informacij/znanja. Znotraj navdihujoče skupine/skupnosti lahko izjemni posamezniki zagotovo realizirajo več svojih idej – saj bodo s skupnimi močmi uspeli definirati ključne priložnosti, rešitve in možnosti realizacij.

Zato ne preseneča, da se je sedaj že tradicionalni dogodek, Pioneers Festival, v Celovcu, razširil v toliko lokalnih variacij, pod krovnim imenom »Pioneers Unplugged«. V Evropi je vključenih že več kot 40 mest, letošnja vizija globalnega pohoda pa cilja celo na prisotnosti na vseh petih kontinentih.

Nazaj k Pioneers Unplugged Ljubljana #2

Uvodni del nagovora udeležencev je pripadal gospodoma iz IBM-a, Dan O'Riordan in Manfred Stadler sta nam postavila okvirje debate, ki bo sledila (»big data«, »data driven filozofija«, »predictive analyitcs«, »start-upi«, »cloud«), in povedala tudi nekaj o IBM-ovih zadnjih rešitvah in produktih (watson, bluemix ipd.) in zakaj sami podpirajo ta projekt (želijo podpirati dobre ideje, kreativnost, združevati entuziaste in graditi skupnost.

(Fotografija: Urška Saletinger)

V nadaljevanju so debato na okrogli mizi, pod moderatorstvom Simona Belaka, nadaljevali: Andreja Štirn, Si.mobil, Hermina Mencin, Studio Moderna, Matic Bitenc, Toshl in Kristjan Pečanec, Hekovnik. Sodelujoči so bili enotnega mnenja, da je »data driven« pristop obvezna oprema vsakega resnega podjetja, ki želi sprejemati odločitve na podlagi podatkov, ki jih vsakodnevno pridobiva iz različnih stičnih točk s potrošniki in svojimi partnerji v poslovnem procesu.

Predpogoj za takšen pristop je v uskladitvi večih dejavnikov, ki se morajo med seboj »poklopiti« in delovati, kot eno – naj navedem nekaj njih:

  • podatkovne baze: te morajo biti urejene, ažurne, šifranti poenoteni,
  • orodja za zbiranje in obdelavo podatkov: teh je veliko in so sedaj že tudi cenovno zelo dostopna, znati postavljati prava vprašanja, da bomo zbrali prave odgovore,
  • specializiran kader: analitiki, informatiki, družboslovci …sinergija znanj, izobraževanje, 
  • jasna strategija: določeni ključni KPI-ji, vizija, poslovna analitika, rešitve,
  • podpora vodstva: in s tem vseh ključnih oddelkov, ki morajo delovati na podlagi teh analiz: marketing, prodaja, nenazadnje kultura podjetja
  • etično delovanje: varovanje podatkov, anonimizacija podatkov, postavljeni standardi/kodeksi delovanja, opredeljene odgovornosti.

Cilj zbiranja podatkov »zaradi podatkov samih« je izguba časa in denarja - zbrane podatke je treba znati razumeti, jih postaviti v kontekst (prava »data science« je v »storytellingu«), jih uporabiti v vsakodnevni praksi - le tako nam predstavljajo res dodano vrednost in s tem konkurenčno prednost v našem poslu (o pomembnosti »big data« v poslu priporočam v branje ta članek).

Tako Štirnova, kot tudi Mencinova (obe iz večjih podjetij, s posledično večjim obsegom podatkov, s katerimi se vsakodnevno ukvarjajo) sta poudarili nujnost obvladanja ločevanja zrna od plevela, saj je količina podatkov (t.i. podatkovna skladišča), ki jih beležijo različni sistemi, res ogromna, in v kolikor predhodno niso določeni ključni faktorji, ki se bodo obdelovali za nadaljnje potrebe raziskovanja (korelacije, napovedi, trendi), postane stvar hitro neobvladljiva.

(Fotografija: Urška Saletinger)

Zato je tudi tako pomembno, da se s tem pojmom seznanijo podjetja že ob pričetku poslovanja, saj jim lahko že osnovni, a relevantni podatki, pridobljeni s strani svojih potrošnikov/kupcev/uporabnikov, izboljšajo uporabniško izkušnjo, ki nagradi produkt/storitev do te mere, da predstavlja dodano vrednost vsem vpletenim.

Z rednim spremljanjem, analizo zbranih podatkov, in izvajanju ukrepov, ki jih narekujejo rezultati, je uspeh zagotovljen. Kar je potrdil tudi Bitenc na primeru njihove zelo uspešne aplikacije »Toshl«, katere nadgradnje temeljijo ravno na tem pristopu – nenehno iskanje izboljšav na podlagi prejetih informacij s strani svojih uporabnikov/trga (testiranja).

Tudi sami so začeli z določitvijo nekaj ključnih faktorjev, ki jih bodo spremljali podrobneje, in nato spekter le-teh povečevali, skupaj s kapacitetami, kot so jim bile na voljo (evolucija podpore).

Slednje je podkrepil tudi Pečanac, ki se v okviru Hekovnika (»startup šole«) trudijo čim več startup podjetij usposobiti za tovrstno mišljenje, in je to ena izmed filozofij, ki se jih poslužujejo v okviru pospeševalniških programov, ki pomagajo uresničevati raznovrstne podjetniške ambicije (več o njih tudi v Pravi ideji).

Glede na zaostrene gospodarske razmere, občutljivost potrošnikov na ceno (in posledično padec marž/dobičkov ponudnikov), je še kako pomembno, da jim podjetja znajo prisluhniti, ponujati dodano vrednost v obliki relevantnih rešitev – in to je to, kar vam podatki o lastni bazi dajejo – vpogled v situacijo, od vas pa je odvisno, kaj boste s tem naredili (znate oceniti, koliko je za vas vredna posamezna stranka in njej prilagoditi ponudbo, ceno?).

Tukaj je tudi zelo na mestu pripomba Štirnove, namreč v kolikor ne boste dosegli, da so ugotovitve vaših raziskav tudi implementirane na ravni marketinga in prodaje, katerim so primarno namenjene, da lahko ustrezno prilagajajo razvoj produktov in komunikacije, je ves vaš trud zaman – zato svetuje, da se potrudite tudi interno s »prodajo« vaše ideje njim, kot odločevalcem za nadaljnje ukrepe, relevantne za končnega uporabnika (prezentacija naj bo na ravni »poznanih« besed, ne zgolj grobih podatkov v excelu, olajšajte jim interpretacijo, da bodo videli bistvo pomena posameznih številk, povejte jim zgodbo - oz, še bolj nazorno z njenimi besedami: »zgodba, temelječa na golih podatkih, naj bo za marketing sexy«).

Le tako lahko poslovna analitika dejansko služi svojemu namenu, ko se jo izvaja in iz podatkov daje vrača nazaj vrednost podjetju, in veselimo se lahko dneva, ko bo »data governance« postal standard in ne zgolj »posebnež« znotraj IT-oddelka. Po drugi strani pa seveda še vedno potrebujemo »zdrav razum« in previdnost, da so številke pravilno brane, ter hkrati še vedno znati prisluhniti intuiciji, ki je pogon naše inovativnosti in kreativnosti.

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod: , ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!