Plačilna nedisciplina bo še slabša

Avtor Maruša Žibert — 08.05.2014
Komentiraj!
Se plačilna nedisciplina dogaja povsod? Naši sogovorniki pravijo, da razlik med državami ni. Razlika je le v načinu, kako se države z njo spopadajo. Menijo, da je skrajni čas, da zdrava podjetja nehajo sodelovati s "kroničnimi neplačniki".
Plačilna nedisciplina bo še slabša

Pogrešajo aktivno vključevanje države. (Vir slike: sxc.hu)

V Sloveniji se z neplačniki spopadamo drugače 

Uroš Čimžar iz Skupine Klaro poudarja, da se težava z neplačevanjem pojavlja povsod. A razlika je v tem, kako se z omenjenim problemom spopadamo. "V Sloveniji imamo na voljo zelo dobre podatke o finančnem zdravju in plačilni (ne)disciplini posameznih podjetij, pa jih dosti podjetnikov ne uporablja. Storitvi, kot sta Bizi in Bonitete, sta dobri in cenovno veliko bolj ugodni v primerjavi s ceno dostopa do teh informacij v nekaterih zahodno-evropskih državah," čeprav je ravno v teh državah izredno razvita kultura nagrajevanja zgodnjih plačil v okviru plačilnih pogojev, še zlasti, če jo primerjamo s stanjem v Sloveniji. Nejc Apšner iz podjejta Achilles pa glede na trenutne razmere Sloveniji napoveduje še dodatno poslabšanje situacije.

Od lumpov do tistih s poslovno smolo

Sicer pa se vsi naši sogovorniki strinjajo, da situacija neplačevanja predstavlja veliko težavo v našem gospodarstvu. "Največji problem je to, da se neplačila iz enega neplačnika širijo na celotno verigo, posebej pa to prizadene manjša podjetja, ki nimajo dovolj razpršenih prihodkov," meni Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik. "Menim, da bi se tu bolj aktivno morala vključiti država, ki bi neplačnike čim prej odstranila iz sistema," še dodaja. Medtem ko so nekateri ljudje preprosto "lumpi", pa imajo drugi zgolj poslovno smolo, meni Nejc Setnikar, prav tako iz Zavoda mladi podjetnik, ki poudarja, da zaupanje v poslu veliko pomeni. "Če je okolje tako, da težko komurkoli zaupaš že glede osnovnih stvari, kot je plačilo za tvoje blago ali storitev, potem je udejstvovanje v poslovnem okolju zelo oteženo".

Apšner poudarja, da poznamo več vrst neplačnikov: "podjetnike", ki gredo v posel brez želje po plačilu naročenih storitev, te pa se na trgu hitro opazi, tiste, ki so navajeni na standard pred krizo in kljub manjšemu zaslužku živijo nespremenjeno (čeprav bi morali omejiti svoje apetite in živeti trenutni situaciji primerno) in osmoljence, ki jih je po besedah Apšnerja največ, to so tisti, ki svoje delo opravijo, "kot se temu spodobi, a zaradi propada naročnika niso dobili plačila ". Ta skupina po mnenju Apšnerja nima možnosti za poravnavo svojih obveznosti v dogovorjenem roku, a vzrok neplačila ni plod njihovih dejanj. "Sem spadajo tudi tisti, ki so jim kupci podaljšali plačilne roke in preprosto nimajo dovolj obratnega kapitala, da bi lahko financirali fazo nabavo – prodaja," še dodaja.

Zdrava podjetja naj nehajo sodelovati s kroničnimi neplačniki

Za plačilo nedisciplino so soodgovorni upniki, ki predolgo čakajo dolžnike in "jim dajejo tudi leta priložnost za raztegovanje plačilnih rokov. V moji glavi ni nobene razlike med osebo, ki v trgovini mimo blagajne ne računa kosa oblačila in nekom, ki odda naročilo ter ne plača izdelka ali storitev v dogovorjenem roku. Obe osebi imata v posesti izdelek, ki ga uporabljata, a ga nista plačala," je kritičen Uroš Čimžar. Prav zato meni, da je skrajni čas, da zdrava podjetja nehajo sodelovati s "kroničnimi neplačniki", saj bodo s tem pomagala prečistiti trg, sicer se lahko tudi oni znajdejo v podobni situaciji.

Preberite tudi prvi del pogovora Kako se spospasti z neplačniki? >>

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice