Pojasnilo DURS: Obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov

Avtor Saba Resnik — 28.10.2010
Komentiraj!
DURS navaja pojasnilo o obdavčitvi dohodkov poslovodij in prokuristov in razlaga obdavčitve povračil stroškov v zvezi z delom in predlaganjem obrazcev REK.
Pojasnilo DURS: Obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov

DURS pojasnjuje obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov.

Za obdavčitev dohodkov DURS navaja, da se dohodki za opravljeno delo oziroma storitev prokuristov in direktorjev štejejo za dohodke iz zaposlitve in ne za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja:

  • dohodek poslovodij, ki vodijo družbo, s katero imajo sklenjeno pogodbo o poslovodenju,
  • dohodek prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe nasproti tretjim osebam, in to funkcijo v skladu z ZGD tudi dejansko opravljajo, in
  • dohodek prokuristov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe nasproti tretjim osebam, imajo pa hkrati z družbo sklenjeno tudi pogodbo o poslovodenju oziroma dejansko družbo vodijo.

 

V nadaljevanju DURS razlaga obdavčitve povračil stroškov v zvezi z delom in predlaganjem obrazcev REK.

Dohodki, ki jih fizična oseba – poslovodja doseže na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja. To pomeni, da se med dohodke iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki prokurista, ki na podlagi pogodbe o poslovodenju, vodi družbo. V teh primerih plačnik davka opravi obračun davčnega odtegljaja od dohodka iz delovnega razmerja na obrazcu REK-1. Rok za izračun in plačilo akontacije dohodnine pa je na dan izplačila dohodka. Pri tem se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada.

Dohodki prokuristov, ki so pooblaščeni le za zastopanje družbe in družbe dejansko ne vodijo, pa se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela in zanje plačnik davka (izplačevalec) ob izplačilu izračuna in plača akontacijo dohodnine na obračunu REK-2.

Šesti odstavke 35. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 51/10-UPB6) določa, da se za dohodek iz zaposlitve štejejo tudi dohodki za opravljeno delo oziroma storitev prokuristov in direktorjev.

V nadaljevanju prva alineja drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 določa, da se med dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja.

Med slednje pa ne spadajo dohodki prokuristov, ki nimajo poslovodnega značaja. Prokurist je namreč v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3) opredeljen ko poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, za kar morajo dobiti posebna pooblastila. Prokurist torej ni organ odločanja niti organ vodenja1 v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Glede na navedeno prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

V primerih, ko pa ima prokurist z družbo sklenjeno pogodbo o poslovodenju oziroma družbo dejansko vodi, se šteje za osebo, ki formalno sicer ne zaseda poslovodstvenega položaja, vendar dejansko opravlja takšno funkcijo. V teh primerih se takšen dohodek obdavčuje kot dohodek iz delovnega razmerja v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 37. člena ZDoh-2.

Pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja po ZDoh-2, plačnik davka opravi na dan izplačila dohodka obračun davčnega odtegljaja na obrazcu REK-1 v skladu s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09 in 22/10 – v nadaljevanju: Pravilnik). Pri tem pa se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višini, ki jo določi vlada (tretja alineja prvega odstavka 44. člena ZDoh-2).

Pri izplačilu dohodka iz drugega pogodbenega razmerja po ZDoh-2, plačnik davka na dan izplačila dohodka predloži davčnemu organu obrazec REK-2 kot to predpisuje Pravilnik. Ta dohodek v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, tudi povračila stroškov. Dejanski stroški prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem te funkcije pa se na letni ravni zavezancu priznajo kot dodatno zmanjšanje davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja – poleg že med letom upoštevanega zmanjšanja za 10% normiranih stroškov. Zavezanec lahko v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 in prvim odstavkom 289. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09-ZDoh-2D, 110/09 (01/10-popr.) in 43/10) tako v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine uveljavlja do določene višine tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, vendar pri tem poudarjamo, da se dejanski stroški ne morejo upoštevati že pri samem izračunu akontacije dohodnine ob izplačilu.

 

Vir: eracunovodstvo.org in Pojasnilo DURS (Datum: 13.09.2010), Številka: 4210-126/2010-2 (01031-08)

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice