Posebnosti v delovnem razmerju - direktor

Avtor Saba Resnik — 21.12.2010
Komentiraj!
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki ureja delovna razmerja, določa tudi posebnosti delovnega razmerja poslovodne osebe (direktorja). ZDR ne določa, kdo sodi v krog poslovodnih oseb, ampak je treba upoštevati predpise, ki urejajo status posameznih pravnih oseb, v primeru gospodarskih družb torej ZGD-1.
Posebnosti v delovnem razmerju - direktor

Direktor v delovnem razmerju in njegove posebnosti po ZDR (slika: sxc.hu).

Člani uprave, upravnega odbora, izvršni direktorji in poslovodje

Iz ZGD-1 izhaja, da sodijo k poslovodstvu člani uprave, člani upravnega odbora, izvršni direktorji in poslovodje. Pri Založbi Verlag Dashöfer ugotavljajo: "Če upoštevamo, da ZDR pojem poslovodnih oseb uporablja le v zvezi z ureditvijo posebnosti njihove pogodbe o zaposlitvi, potem je jasno, da so vse navedene osebe poslovodne osebe v smislu ZDR le v primeru, da imajo z družbo, katere posle vodijo, sklenjeno posebno pogodbo, ki je pogodba o zaposlitvi. Medtem ko ZGD-1 (v 2. odstavku 270. člena, 3. odstavku 515. člena, 8. odstavku 290. člena) za člana uprave, poslovodjo in izvršnega direktorja predvideva, da imajo z družbo sklenjeno posebno pogodbo (pogodbo o opravljanju funkcije), pri članu upravnega odbora takšna pogodba v ZGD-1 ni predvidena."

Zakon položaj člana upravnega odbora izenačuje s položajem člana nadzornega sveta, ki z družbo prav tako ne sklepa posebne pogodbe o opravljanju funkcije. Razlog je v tem, da za razliko od člana uprave, ki vodi poslovanje družbe in družbi zagotavlja svoje delo, storitve v takšnem obsegu, da mu to predstavlja eksistenčno podlago, član nadzornega sveta z družbo ni tako tesno povezan, saj je njegova pristojnost le nadzor nad vodenjem poslov.

Enako velja za člana upravnega odbora – medtem ko izvršni direktorji vodijo tekoče posle, člani upravnega odbora le sodelujejo pri temeljnih odločitvah vodenja poslov in so pristojni za nadzor nad vodenjem poslov. Pri Založbi Verlag Dashöfer še dodajajo: "V primeru, ko izvršni direktorji niso imenovani ali niso pristojni za vodenje tekočih poslov, pa je situacija drugačna, saj bodo v tem primeru člani upravnega odbora v družbi dosti bolj intenzivno delovali (vodenje poslovanje družbe) in bodo praviloma z družbo sklenili tudi pogodbo o opravljanju funkcije. Zgolj v tem redkem primeru bodo člani upravnega odbora lahko tudi poslovodne osebe v smislu ZDR."

 

Poslovodne osebe po ZDR so:

  • član uprave,
  • izvršni direktor,
  • poslovodja in
  • izjemoma tudi član upravnega odbora, pod pogojem, da je pogodba, ki jo imajo sklenjeno z družbo, katere posle vodijo (pogodba o opravljanju funkcije) pogodba o zaposlitvi.

 

Vodilni delavci

Pomembno je, da ločimo med poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci. Slednje imenujemo tudi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vodilni delavci predstavljajo določen krog delavcev družbe, ki skupaj s poslovodnimi osebami in prokuristi sodijo k vodilnemu osebju v družbi. Delavci, ki sodijo k vodilnim delavcem (oziroma njihova delovna mesta) so določeni s posebnim aktom družbe, v katerem so določena delovna mesta vodilnih delavcev in njihova pooblastila.

 

Razlika med poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci

Bistveno pri razmejitvi med poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci je dejstvo, da imajo poslovodne osebe v gospodarski družbi, ki jo vodijo, statusno-pravni položaj, ki izhaja iz ZGD-1, medtem ko vodilni delavci takšnega položaja nimajo.

Medtem ko so poslovodne osebe (direktorji in izvršni direktorji) z družbo v statusno-pravnem in v pogodbenem (delovnem) razmerju, so vodilni delavci z gospodarsko družbo le v pogodbenem - delovnem razmerju.

Pristojnosti in odgovornosti poslovodnih oseb so opredeljene v statusno-pravnih predpisih in v pogodbi o zaposlitvi. Pristojnosti in odgovornosti vodilnih delavcev pa opredeljuje le pogodba o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oziroma odločitve poslovodnih oseb.

 

Vir: Dashofer.si, 18.11.2010

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!