Poslovna priložnost: vrtec ali osebna varuška

Avtor Borut Borštnik — 25.08.2009
Komentiraj!
Se dobro počutite v družbi otrok? V Sloveniji je v zadnjih letih zaznati pomanjkanje kapacitet v otroških vrtcih in nič ne kaže na to, da se bo situacija kmalu izboljšala. To pomeni, da je na vidiku odlična poslovna priložnost.
Poslovna priložnost: vrtec ali osebna varuška

Poslovna priložnost: odprite vrtec ali postanite varuška!

Dnevnik ugotavlja, da je v Sloveniji zaznati čedalje večje pomanjkanje vrtcev. Vlada se je sicer v preteklih letih trudila ta problem omiliti, vendar je ob tem pozabila na povečanje infrastrukture, kar je pripeljalo do precej težkega položaja za starše.

Po drugi strani pa je to lahko lepa poslovna priložnost. V Ljubljani trenutno kar 1268 otrok ni dobilo prostega mesta v vrtcu. V ostalih krajih po Sloveniji je podobno. Rešitve problema ni videti v kratkem, zato je to lahko za marsikoga zanimiva priložnost.

Če vas panoga zanima, si boste najprej morali več prebrati o Zakonu o vrtcih ter o Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter v standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Varstvo otrok obravnavata naslednji dejavnosti:

1. 85.100 Predšolska vzgoja
Sem spada:

  • predšolska vzgoja in izobraževanje otrok v vrtcih do vstopa v osnovno šolo

Sem spada tudi:

  • vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami


Sem ne spada:
- dnevno varstvo otrok, gl. 88.910

Za to dejavnost je v Pravilniku o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje posebej določeno kakšno izobrazbo mora imeti oseba, da bi lahko opravljala določeno delo v vrtcu.

Prilagamo 2. točko pravilnika, ki se nanaša na izobrazbene pogoje:

Poglejmo si še nekaj o potrebni izobrazbi ter nekaj zanimivih zakonskih določil, ki obravnavajo to tematiko:

 

Strokovni delavci - izobrazbeni pogoji:

7. člen
V tem pravilniku je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo) oziroma izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih pa tudi študijski programi za izpopolnjevanje.
Strokovni delavci se izobražujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

8. člen
Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko, kdor je končal višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja.
Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko tudi, kdor je končal:
- univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor ali
- univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved in družboslovja ali
- visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje.
Kdor je pridobil najmanj srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje, mu ni treba opravljati študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje.
Ustrezno izobrazbo za pomočnika vzgojitelja ima, kdor je končal izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja iz predšolske vzgoje ali ima zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen izobraževalni program poklicnega tečaja predšolska vzgoja.

9. člen
Vzgojitelj za izvajanje dodatne strokovne pomoči je lahko, kdor je končal:
- univerzitetni študijski program iz defektologije,
- univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,
- univerzitetni študijski program iz psihologije,
- univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika) in
- kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok.
Študijski program iz prejšnjega odstavka oziroma smer programa defektologije za vzgojitelja, ki izvaja dodatno strokovno pomoč, se glede na vrsto pomoči, ki jo otrok potrebuje, določi z odločbo o usmeritvi.
Za vzgojitelje iz druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena se s tem pravilnikom določajo programi profesionalnega usposabljanja s področij specialne pedagogike, za vzgojitelje iz prve alinee prvega odstavka tega člena pa se določa program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje.

10. člen
Vzgojitelj, ki izvaja prilagojen program v razvojnem oddelku, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije ali izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ima končan študijski program ustreznega specialno pedagoškega izobraževanja.
Za vzgojitelje, ki izvajajo prilagojen program v razvojnem oddelku in so končali univerzitetni študijski program iz defektologije, se zagotavlja program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje.

11. člen
Ustrezna izobrazba za posamezne svetovalne delavce je naslednja:
- psiholog - je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije,
- pedagog - je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika),
- socialni delavec - je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela,
- socialni pedagog - je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,
- defektolog - je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.

12. člen
Ustrezno izobrazbo za delo organizatorja zdravstveno-higienskega režima ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:
- višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,
- višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz sanitarnega inženirstva,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,
- višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja.
Ustrezno izobrazbo za organizatorja prehrane ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:
- višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,
- višješolski ali visokošolski strokovni ali študijski program iz sanitarnega inženirstva,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,
- višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,
- višješolski strokovni izobraževalni program iz gostinstva.

Predvsem se osredotočite na pregled 8. in 9. člena. Če nimate ustrezne izobrazbe, bi lahko ob registraciji tovrstne dejavnosti zaposlili osebo, ki izpolnjuje pogoje.

Sicer pa lahko registrirate dejavnost »Dnevno varstvo otrok«, za katerega ni posebej opredeljeno kakšno izobrazbo mora imeti oseba. Ko pa bi imela primerno izobrazbo, pa lahko dopolnite tudi zgoraj navedeno dejavnost in jo začnete izvajati. Sicer jo lahko registrirate že prej, vendar pa nima smisla, ker še ne izpolnjuje pogojev in jo nebi smela opravljati brez izpolnjevanja le-teh.

2. 88.910 Dnevno varstvo otrok

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.

Zakon o vrtcih ureja predšolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga vrtcev, cilji in načela, vrsta možnih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo strokovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.).

Posamezna vprašanja podrobneje urejajo podzakonski predpisi.

V zakonodaji je dana pravna osnova za ustanavljanje javnih in zasebnih vrtcev. Ustanoviteljica javnega vrtca je občina, zasebni vrtec pa lahko ustanovijo domače in tuje pravne ali fizične osebe. Vrtec se nato vpiše v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

 

Vir: Predpisi.sviz.si

Vir: Dnevnik.si

shranjeno pod:
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!