3/4 startupov, ki prejmejo tvegani kapital, propade

Neredko slišimo o podjetnikih, ki so z inovativno poslovno idejo navdušili investitorje in z njihovim denarnim vložkom obogateli tako rekoč čez noč. Zadnje raziskave pa kažejo, da so tovrstni primeri zelo redki - uspe namreč le enemu od štirih start-upov, ki prejmejo sredstva investitorjev.
3/4 startupov, ki prejmejo tvegani kapital, propade

Propade 3/4 startupov, ki prejmejo tvegani kapital (Vir slike: sxc.hu)

Shikhar Ghosh, predavatelj na poslovni šoli na Harvardu, je z ekipo pomočnikov izvedel raziskavo, v kateri je raziskoval stopnjo uspeha start-up podjetij, ki so prejela sredstva tveganega kapitala. Ghosheve ugotovitve temeljijo na podatkih, zbranih na vzorcu več kot 2 tisoč podjetij, ki so med leti 2004 in 2012 prejela sredstva tveganega kapitala, in sicer v povprečju v višini okoli 1 milijon dolarjev.

Rezultati so osupljivi – kar trije od štirih start-up podjetij, ki prejmejo denarna sredstva investitorjev, propadejo. Ghosh je z raziskavo uspel dokazati tudi, da propade veliko večje število mladih podjetij, ki prejmejo investitorska sredstva, v primerjavi s start-upi, ki sredstev ne pridobijo.

Med vlagatelji tveganega kapitala je dolgo veljalo mnenje, da od desetih start-upov propadejo 3 ali 4 podjetja, nadaljnja 3 ali 4 podjetja na tržišču obstanejo dovolj dolgo, da povrnejo vložena sredstva, 1 ali 2 podjetji pa prinašata reden dobiček. Tvegani kapitalisti so sicer znani po tem, da na velik zvon obešajo le tista podjetja, ki so uspešna, medtem ko neuspešne podvige tiho pometejo pod preprogo. Tovrstno ravnanje je popolnoma odveč, če vemo, da se prav vsi investitorji soočajo s podobnimi težavami. Tisti, ki dejansko redko vložijo svoja sredstva v podjetje, ki kasneje ne uspe, pa najbrž nikoli zares ne tvegajo, zato so tudi njihovi uspehi temu primerno manjši.

Po štirih letih je jasno, ali bo start-up preživel

Statistika pravi, da podjetja, ki nikoli ne prejmejo tveganega kapitala, pogosteje propadejo v prvih štirih letih obstoja. Ponavadi zato, ker nimajo dovolj sredstev, da bi svojo poslovno idejo razvijala in širila. Nasprotno pa se podjetja, ki prejmejo zagonski kapital investitorjev, večinoma na tržišču obdržijo vsaj štiri leta, po preteku štirih let pa se začne njihova pot navzdol. Gre namreč za mejo, ko investitorji v podjetje, ki zdaj ni več tako mlado, ustavijo dotok svojih sredstev.

In kako se neuspeh konča za podjetnike?

Neuspeh se ponavadi slabše konča za podjetnike, ki so zagonska sredstva zbrali s pomočjo zadolževanja in sposojanja denarja od prijateljev in sorodnikov. Ti si namreč prvih nekaj let pogosto sploh ne izplačujejo plače, saj vsak cent namenijo razvoju svoje poslovne ideje. Tisti podjetniki, ki so pridobili zagonski kapital od investitorjev, pa si ponavadi redno izplačujejo plačo in dodatke, zato so ob morebitnem propadu podjetja manj oškodovani. Prav vsi pa pridobijo dragocene izkušnje.

Investitorji se zavedajo, da ob vlaganju denarnih sredstev v mlado podjetje na kocko postavijo veliko, zato tudi pričakujejo, da nekaterim od izbranih podjetij preprosto ne bo uspelo. Močno pa cenijo izkušnje, ki jih je podjetnik pridobil tekom razvoja start-up podjetja. Če je težavam uspešno kljuboval in če je z investitorji vzpostavil korekten odnos, se neredko odločijo za nadaljnje sodelovanje s podjetnikom.

Vir: WSJ

Oznake:, , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje