Regres

Avtor Nejc Setnikar — 24.06.2013
Komentiraj!
Regres je pravno gledano zakonska pravica, katere namen je, da zaposlenemu omogoči plačilo materialnih stroškov za letni dopust. Lepše povedano je regres vrsta prejemka, ki ga delavec pridobi zato, da bi sebi in svoji družini omogočil dostojno preživljanje dopusta.
Regres

Regres. (Vir slike: freeimages)

Regres je vezan na letni dopust

Do regresa je upravičen vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta. Pravico do letnega dopusta pridobi delavec z vstopom v delovno razmerje. Po preteku 6 mesecev neprekinjenega delovnega razmerja delavcu pripada dopust v celoti (to ne pomeni, da mora biti delavec ta čas na delovnem mestu, lahko je v tem obdobju odsoten zaradi npr. bolniške). Delavec je upravičen do regresa tudi, če dopusta ne izrabi (je npr. celo leto na bolniški).

Kako je z regresom v primeru delovnega razmerja, ki je krajše od 6 mesecev?

Regres je deljiva pravica, kar pomeni, da je delavec upravičen do 1/12 regresa za vsak mesec delovnega razmerja. Delavec torej lahko izrabi 1/12 letnega dopusta in s tem tudi 1/12 celotne vsote regresa za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:

  • če v koledarskem letu, v katerem je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni pridobil pravice do celoletnega dopusta (delal je manj kot 6 mesecev);
  • če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celoletnega dopusta (pogodba o zaposlitvi za določen čas);
  • če mu pogodba o zaposlitvi v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Zaposlenemu pripada en regres v koledarskem letu, tudi če vmes zamenja delodajalca (v takem primeru vsak delodajalec izplača sorazmerni del regresa, razen če se delavec in delodajalec drugače dogovorita).

Regres v primeru pogodbe s krajšim delovnim časom

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno tovrstnemu delovnemu času, razen v primeru, ko dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Takrat je upravičen do takšnega regresa, kot če bi delal polni delovni čas.

Višina regresa

V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ki ureja institut regresa) je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Pri določanju regresa za letni dopust je potrebno upoštevati zakonski nivo višine minimalne plače. Višina regresa (v znesku, ki presega znesek minimalne plače) je praviloma opredeljena v kolektivnih pogodbah.

Višina regresa je torej lahko različna. Giblje se od minimalne plače 789,15 evrov do 70 % povprečne plače predpreteklega meseca v Sloveniji (velja za zasebni sektor). Delodajalec mora izplačati regres v višini, ki jo določa kolektivna pogodba za posamezno dejavnost.

Regres se, v dogovoru z delodajalcem, lahko izplača tudi v več delih.

Časovna dimenzija regresa

Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti delodajalca, lahko delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti določi kasnejši rok za izplačilo regresa, vendar ne kasneje kot 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Regres v letu 2014 – zasebni sektor

Znesek: Minimalni znesek regresa za leto 2014 je 789,15 evrov bruto.

Čas: Izplačan mora biti najkasneje do 1. julija 2014. V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Regres v letu 2014 - javni sektor

Znesek: Zaposlenim, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa, uvrščeni:

  • do vključno 15. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 evrov,
  • od 16. do vključno 30. plačnega razreda se izplača regres v znesku 484,40 evra,
  • od 31. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 346 evrov in
  • od 41. do vključno 50. plačnega razreda se izplača regres v znesku 100 evrov.

Kot določa Zakon o uravnoteženju javnih financ RS, se zaposlenim, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2014 ne izplača regresa za letni dopust.

Čas: Zakon določa, da se zaposlenim v javnem sektorju regres izplača ob majski plači.

Obdavčitev izplačila regresa

Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je zato obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Če se regres, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, in sicer po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot 12. Če regres izplačuje delodajalec, ki ni glavni delodajalec, se upošteva 25-odstotna davčna stopnja.

Prispevki za socialno varnost

V primeru, da znesek presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca, je potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost. Prispevki se obračunavajo in plačujejo od regresa v delu, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. V kolikor se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Kaj lahko delavec stori, če delodajalec regresa ne izplača (pravočasno)?

V tem primeru lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Tožbo lahko delavec vloži sam. V kolikor delodajalec tudi po pravnomočni sodbi v korist delavca temu ne izplača regresa, lahko delavec vloži predlog za izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v 5 letih, zato je potrebno že v tem času vložiti tožbo.

Če pa je delavec prejel plačilno listo, na kateri je obračunan regres, ki mu ga delodajalec ni izplačal, lahko vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (več o tem preberite tu). V takem primeru delavcu ni potrebno tožiti delodajalca.

Sankcija za neizplačilo regresa

Neizplačilo regresa se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov. Višina kazni je odvisna od »vrste« delodajalca (pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik).

Pravni viri:

  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 78/13)
  • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314; Uradni list RS, št. 111/13 )
  • Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 6/12)
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!